Mici






         življenje s krili

2.11.2012

Zapisano pod: off — mici - 2.11.2012

Dobro preživet dopust je gotovo tisti, ko se lahko spočiješ, pa čeprav sta dopusta samo dva dneva.

In ja, moj zadnji dopust je bil vsekakor dobro preživet. Danes sem prišla v službo pripravljena na nove izzive, z veseljem v srcu, ker je več kot pol firme manjkalo in se je dalo v kratkem času bistveno več narediti, kot pb “normalen” delavniku. Hkrati pa me je tešila misel na to, da lahko kadarkoli popokam kufre in rečem: imejte se lepo čez vikend. ;)

Takle delovni teden z enim samim delovnim dnem je kar prijetna sprememba. :D

No, morda bi edino, kar bi spremenila, če bi le lahko, spremenila fizično počutje med prazniki. Večkrat se mi je že zgodilo, da sem praznike preživela v najslabši možni družbi … sama s sabo, ker pač z vročino in huronskim kašljem ni ravno najbolj pametno (in prijazno do drugih) hodit okoli in trosit bacile, viruse in kar je še ostale golazni.

Priznati pa moram vseeno, da sem se kljub stalnemu treniranju trebušnih mišic na račun širjenja in krčenja prsne votline (beri kašlja) prišla do dobršne mere počitka in spanja. Kar pa tudi ni zanemarljivo. Sedaj je treba samo še ugotovit, na kakšen način naj napovem vojno bacilom, da me bodo permanentno pustili pri miru … saj jaz jih niti ne vabim v svojo družbo. ;)

  • Share/Bookmark

25.10.2012

Zapisano pod: off — mici - 25.10.2012

Kako priti do izgubljenega veselja?

  • nikakor ne pričakuj od okolice, da ti bo pri tem pomagala
  • dober sprehod po svežem jesenskem zraku pomaga (enkar popoldne in če je prilika, lahko še enkrat ponoči)
  • topla kavica, iz katere mamljivo diši, gotovo lahko pomaga
  • poglej se v ogledalo, se nasmehni faci pred seboj in reci: “Stara, carica si!
  • na koncu dneva napiši 5 lepih stvari, ki so se ti v tem dnevu zgodile
  • zjutraj preberi 5 lepih stvari iz prejšnjega dneva
  • ob vsakem “rukarju”, ki pride v službi, ko bi najraje človek vse zabrisal v steno in rekel: “Tega se ne grem več“, pomisli: “This too shall pass.
  • ob vsakem stiku z drugim(i) imej v mislih dejstvo, da tudi oni besno in željno iščejo svoje izgubljeno veselje … s tem se lahko izogneš premnogim težavam, ki nastajajo v komunikaciji neposlušanja

  • Share/Bookmark

22.10.2012

relacije

Zapisano pod: takle mamo — mici - 22.10.2012
Tagi:

Svoje čase, se mi zdi, so bile mnoge stvari bistveno manj zakomplicirane, kot so danes.
Na primer: vsak je vedel, kakšen je njegov zakonski status: samski, poročen, ločen, vdovec.
Kaj pa zdaj?
Nimam pojma. Ko se pogovarjamo, vsi na veliko govorijo enkrat o ženah/možeh, enkrat o partnerjih, enkrat o …
Gospa srednjih let, neporočena, vendar živi v izvenzakonski skupnosti … včeraj je govorila o svojem prijatelju, s katerim si delita posteljo, prejšnji teden je bil partner, danes je navrgla, da je mož …

Torej, če sem bila včeraj še samska, sem danes v partnerskem odnosu, ker sem se preselila k človeku, s katerim delim posteljo (in tudi kakšen užitek ;) ), jutri pa mu lahko rečem že kar moj mož, ker se igrava pravo družinico …

Mogoče pa res …

  • Share/Bookmark

31.07.2012

srečanja

Zapisano pod: moje — mici - 31.07.2012

Včasih je res potrebno silno malo, da se vse zasuka.
Brez pričakovanj, z malenkostnim cmokom v grlu, ko sem stopila skozi vrata … in že sem se zopet znašla doma. Isti občutek – tak prijeten, ko veš, da si na pravem mestu … le bistveno več ljudi kot zadnjič. In vendar … tako prijetno, tako lepo. Ne vem, kdaj sem se nazadnje uro in pol poslavljala. Kar ni bilo konca in kraja.
Zanimivo mi je bilo opazovati, kako so se v luči enega samega stavka vse stvari zopet postavile na svoje mesto, strahovi so izgubili na svoji moči, nasmeh se je prikradel na obraz in tam še vedno ostaja … tudi po slovesu. In samo pozdrav, dve besedi, ki sva si jih danes lahko v miru izrekla … kurja polt, želja, da bi se ponovilo oz. da se pred tedni ne bi končalo … in hvaležnost, da se kljub vsemu je in da sva danes lahko nadaljevala. Odlično!

Ti res znaš …

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

30.07.2012

ob letu osorej

Zapisano pod: up close — mici - 30.07.2012

… je zanimivo gledati, kako se nekatere stvari neprestano spreminjajo, nekatere pa ostajajo iste.

Včasih se zalotim, da opazujem ljudi, si predstavljam njihova življenja, njihove probleme … kako bi jaz reagirala, kako bi odgovarjala … ampak njihovo življenje ni moje in moje ni njihovo. Preprosto zavedanje, da sem, da mi je dano živeti z ljudmi, ki so okoli mene, da se vsak dan znova lahko prebudim in odidem po svojih opravkih, na delo, na izlet … vse to ni dano dejstvo in ni nekaj samoumevnega.
Spomin … je nekaj zelo dobrega

  • omogoča mi, da na današnje dogodke pogledam iz pretekle perspektive … vidim in pogledam, kaj je bilo v preteklosti dobrega in kaj ne tako zelo … kaj na ohranim in kaj bi bilo bolje zavreči
  • pomaga mi sprejemati odločitve
  • omogoča mi tudi živeti odnose, ki niso nujno vezani na stik, bližino … in vendar so, obstajajo in so njihove vezi izredno močne – ne potrebujemo fizične bližine, da smo globoko povezani med seboj
  • in dokler se večkrat spomnim na lepe stvari kot na slabe … je še vedno upanje, da svet še ni zblaznel ;)

Ob letu osorej pa melodija še vedno ostaja ista …

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

5.08.2011

reorganizacija …

Zapisano pod: off, takle mamo — mici - 5.08.2011

… se dogaja na delovnem mestu … in doma.

Sem človek, ki občasno potrebuje kakšno spremembo, da se dobro in prijetno počuti. Ne vem zakaj, vendar je že od nekdarj tako, da imam po določenem obdobju mirovanja prave napade maničnega preurejanja prostorov. Včasih sem se znašala nad spalnico, potem sem ugotovila, da je prav prijetna popestritev na delu, če vsake toliko časa preuredim pisarno. Zdaj bo sicer to malček težje, ker ne bom več sama v pisarni, pa vendar … za začetek bo kar v redu, saj bo treba že zato, da pride še nekdo drug k meni, nekaj malega prestavit, premaknit, spremenit … in to mi zadošča. Važno, da se nekaj dogaja. :D

Tudi doma sem se lotila resnega projekta postavitve dnevne sobe na glavo. Sem mislila, da bom lahko sama, pa kavč tako presneto težek, da ga nisem mogla sama prestavljat. Da ne govorim o knjižnih omrah. No, bolj omaricah, saj imam po mojem skromnem mnenju sila malo knjig. Želela bi si jih neznansko več, pa sem gorenjka kar se kupovanja tiče. Kupim res samo tisto, kar vem, da mi bo gotovo še večkrat koristilo. Torej, kupujem take knjige, ki se splačajo.
No, kakorkoli, ugotovila sem, da moja zbirka knjig sploh ni tako majhna, kot se mi je vedno dozdevalo. Očitno je treba od časa do časa celotno stalažo prestavit, da vidim pravo vrednost in tudi količino te vrednosti. :D

Kakorkoli, sklemila pa sem, da – če se bo le dalo – se ne bom nikoli več selila … kor bi verjetno potrebovala en kamion zgolj in samo za selitev knjig … ker se pač od nobene žal ne bi mogla ločiti. ;)

No, da zaključim … po reorganizaciji dnevne sobe in v pričakovanju reorganizacije delovnega prostora v službi se počutim odlično. :D

  • Share/Bookmark

20.07.2011

pa pojdimo naprej

Zapisano pod: up close — mici - 20.07.2011

Želela sem si novih izzivov … očitno bom kmalu deležna enega velikega.
Razmišljala sem o zamenjavi službe … očitno bo to res postalo dano dejstvo – vendar ne več po lastni izbiri pač pa zaradi golega preživetja.
Prednost tega, da se ne vtikam v vsakega in da nisem ‘na tekočem’ s trenutnim dogajanjem po naših hodnikih je v tem, da lažje diham, se bolj sproščeno gibljem in se ne ”zasmrajam” s stvarmi, ki niso pomembne … slabost pa je gotovo v tem, da me tudi nihče ne opozori na nevarnost tcunamija, ki se približuje … vse dokler me le-ta že popolnoma ne zalije. Takrat pa izvem tudi, da se že dalj časa približuje … well, thanks.

Ampak kot vedno so najtežje stvari ponavadi tudi najboljše. Ko sem bila prvič vržena v vodo, sem izplavala. In ker očitno spet pozabljam na to, da nobena tla pod nogami niso dovolj trdna, da bi zdržala VSE, bo verjetno najbolje, da me spet porinejo v vodo. Morda se bom utapljala, goltala vodo, mahala z rokami in se pritoževala, se smilila sama sebi, zakaj se mora to spet meni dogajati … pa vendar … bolje to, kot pa ždenje na potapljajoči se ladji in tolaženje, da nekako pa mogoče le ne bomo potonili …

Mal me cinizem/sarkazem/pesimizem napada. Pa tudi to mora biti.

  • Share/Bookmark

13.07.2011

psiha

Zapisano pod: moje, off — mici - 13.07.2011

Ko gledam ljudi okoli sebe, se mi vedno znova poraja vprašanje: kaj se da narediti, da bi se držali dogovorjenih stvari, kako v človeku spodbuditi tisto najboljše, ki je v njem, pa si morda ne dovoli priznati?

In vedno znova mi nekje zadaj v malih možganih šepeta nek glasek: poskusi ugotoviti, kako se vzgaja otroke, kakšni so triki, da si privzgojijo določene navade, kakšni so vzvodi v ljudeh, ki v njih prebudijo željo po nečem, …

Mogoče se bo slišalo kot manipulacija. Na nek način to je manipulacija, po drugi strani pa se mi zdi, je to lahko samo pomoč njim, da bodo spoznali, da je včasih mnogo lažje in dolgoročno gledano bolje neko stvar narediti takoj, četudi je trenutno zoprna, kot pa odlašati z njo in jo prestavljati nekam v prihodnost … ali pa čakati, da bo kdo drug to naredil …

Včasih bi silno rada naredila med ljudmi, s katerimi največ sodelujem, eno tako mini delavnico, kjer bi jim bilo omogočeno brez zadržkov in ovir sprostiti vse “bremze”, ki jih nosijo v sebi. Čisto neobremenjeno … da morda tudi sami spoznajo in vidijo, česa vsega so sploh zmožni, pa si podzavestno ne dovolijo ali pa se bojijo …

Sem preizkusila na lastni koži – nikdar nisem imela smisla za umetnost (tako sem vedno mislila, ker sem se preveč primerjala z drugimi, s sošolkami v šoli, ki so fantastično risale), dokler nisem res iz gole jeze in zaradi preobilice stresa sama na sebi popolnoma nezavedno začela izvajati t.i. likovno terapijo, terapijo z ustvarjanjem, kjer ni pomemben končni izdelek, pač pa sam proces ustvarjanja. Proces v človeku spodbudi tiste komponente, ki jih šlovekova zavest konstantno tlači v podzavest. Pri ustvarjanju pa se ravno te komponente dvignejo na plano -percepcija okolice, sprejemanje sebe, odnos do sebe, … Prav fascinantno.
Nisem strokovnjak na tem področju, pa vendar lahko iz prve roke povem, da so učinki res blagodejni … bistveno se zmanjša stres, spremeni se odnos do sebe, odnos do sveta, okolice … in čeprav morda vse zadeve zgledajo popolnoma nepovezane, se v resnici na koncu sestavijo v en tak silno zanimiv mozaik. Človek šele potem lahko pogleda sliko lastnega življenja … ko stopi korak ali dva stran, nazaj … Res izjemno …

Zato bi z največjim veseljem izvedla eno tako “seanso” na ljudeh, ki si ne dovolijo biti to, kar v resnici so.
Na nek način smo to kar vsi … se zadržujemo, si ne dovolimo drugačnosti, enkratnosti … ker se bojimo izstopanja, nerazumevanja, nesprejemanja okolice … In žal ravno ti strahovi vodijo naše življenje. Ne pustimo jim!

  • Share/Bookmark

12.07.2011

čas dopustov

Zapisano pod: off, up close — mici - 12.07.2011

… me vedno navda z nekim optimizmom. Da ne bo pomote … čas dopustov zame pomeni čas, ko so drugi na dopustu. ;)

V poletnih mesecih mi je vedno užitek delati. Ker:

  • imam precej več časa za delo, ki je samo moje in ga končno enkrat lahko naredim tako, kot se zagre in nisem vezana na ubijalske roke in lovljenje le-teh, kar navadno prinese s seboj napetost, stres, večkrat začete in nikoli dokončane projekte
  • sproščenost med tistimi sodelavci, ki nismo na dopustu
  • mi ostane popoldne še dovolj časa za raznorazne aktivnosti in hobije … končno lahko v miru sedem za mizo in naredim še kaj za dušo, preberem dobro knjigo, si vzamem čas za dooolg sprehod
  • lahko zjutraj malo potegnem brez slabe vesti, saj vem, da mi pot v službo ne bo vzela veliko časa … ceste so precej bolj prazne ;)
  • last but not least: z veseljem pričakujem čas, ko bom šla jaz na dopust … takrat bodo vsi samo vzdihovali in z nostalgijo gledali nazaj na svoje dopuste – zanje se bo že začela rutina vsakdanjega delavnika, jaz bom pa lepo spakirala kovčke in v obdobju, ki bo za druge precej streno, odpeketljala na lepše :D
  • Share/Bookmark

5.08.2010

ko pade delovna vnema

Zapisano pod: takle mamo — mici - 5.08.2010

- navadno s strahom počakam nekaj minut, da preverim, če se ne bo slučajno vrnila … in ker je navadno ni nazaj ;) lahko v miru bluzim naprej

- se silno trudim zbujati vtis izredno zaposlenega in delovnega človeka, ki zaradi preobilice dela niti ne ve, kje se ga drži glava … navadno mi to dobro uspeva :P

- si z vso zagnanostjo delam plane za takrat, ko pride nazaj … navadno je ni nekaj časa, ko pa pride, je pa joooj

- vedno znova ugotavljam, da ljudje ne morejo tako hitro pošiljati kvazi junk mailov, kot jih jaz lahko pregledam in kolikorkrat lahko v eni minuti preverim, če sem dobila kakšno novo pošto na vseh službenih in privat mail naslovih ;)

- z največjim veseljem klepetam po telefonu, pa čeprav nisem ravno največji navdušenec dolgih telefonskih pogovorov

Jah, a sem že povedala, da mi je spet padla delovna vnema? No, ja, mi je. Še dobro, da si ta trenutek lahko privoščim malo bluzenja na delovnem mestu. ;)

  • Share/Bookmark
Starejši zapisi »

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |