Mici






         življenje s krili

19.07.2007

odnosi

Zapisano pod: moje — mici - 19.07.2007

Vsak dan znova ugotavljam, da se stvari lepo rešujejo, tudi če se sama ne obremenjujem preveč z njimi.

Pred časom sem poslala en mail kolegu, v katerem sem ga lepo prosila za razlago nekaterih kritičnih stvari. Očitno se njemu ne zdijo tako zelo kritične, zato mi še ni nič odgovoril. Sva pa medtem tudi že govorila, pa ni niti z besedo namignil na mail. Torej obstajajo samo tri razlage za to: ali je pozabil, ali se mu ne zdi pomembno, ali pa je v “stanju zanikanja”. Kolikor ga poznam, bo najbrž držalo tretje. Pa kaj potem. ;-)

Vsi smo samo ljudje in vsak od nas ima vedno kakšen problem – majhen ali pa velik, odvisno, kako ga napihnemo. Sem pa mnenja, da noben problem v startu ni pretirano velik, vsi se dajo z malo volje in poguma rešiti. Odvisno je pa od posameznika, koliko si prizadeva težavo rešiti s trezno glavo. Jah, ženske smo nagnjene k pretiravanju in vsako stvar napihnemo do onemoglosti, moški pa ravno nasprotno, najraje zadeve pometejo pod preprogo in čakajo, da sama izgine. Če se čez čas spet pojavi, jo ponovno likvidirajo.
In to je tisto, kar se meni osebno zdi silno fascinantno. Kako smo lahko tako različni, hkrati pa si želimo biti izredno blizu. Pa saj ravno zato smo ustvarjeni različno, da se dopolnjujemo. Kam bi pa prišli, če bi bili vsi vedno istih misli, vedno istih idej,… Doooolgcajt! :-(

Šef je že vedel, kako nas mora narediti, da se bomo med seboj dopolnjevali, da bomo kompatibilni, da bomo usklajeni. Seveda je vse odvisno od posameznikov, kako se med seboj dopolnjujenjo, pa vendar je treba priznati, da en brez drugega ne bi mogli preživeti – ne moški brez ženske in tudi ne ženska brez moškega, pa naj feministke in vsi ostali še tako zatrjujejo nasprotno.

Have a nice and shinny day :-D

  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |