Mici






         življenje s krili

24.07.2007

evergreen mojga ata

Zapisano pod: takle mamo — mici - 24.07.2007

Moj ata je en tak model, da me vsakič znova presenti. Pri svojih skoraj 76 letih je še vedno tako vitalen in čil, kot malo kdo. Ko pa še usta odpre, ti pa ne preostane popolnoma nič drugega, kot da se primeš za trebuh in ga milo prosiš, naj neha stresat vice iz rokavov, ker so posledico lahko usodne za tvoje življenje. Smeha pri njem nikoli ne zmanjka.

Ravno zdele se je šel razirat, ker prej ni bilo časa. Je moral gledati skozi okna in čekirati promet (stanujemo skoraj sredi križišča in zato se vse vidi, kaj se po vasi dogaja), v dnevnem časopisju je potrebno takoj rešiti vse križanke, ker jutri ne bodo več “frišne”, zdaj se je lotil enega nemškega romana, ker so slovenske knjige preveč dolgočasne – takoj zaspi zraven in potem ima še cel teden krog (buško) sredi čela, ker ga je miza kar naenkrat napadla in ni šlo drugače, kot da je glavo “prislonil” nanjo. :-P

Gremo nazaj k raziranju. Ko se je raziral, je na glas vprašal:

“A ti veš, ktere so moje tri lub’ce?”

“Nimam pojma.”

“Moja žena, ti pa krevetka. Seveda točno v tem vrstnem redu podnevi, ponoč se pa zadeve mal spremenijo. Takrat sta pa samo moja žena in krevetka. Ti ne pašeš zraven, ker ne vem, kam bi te dal.”

In v tem moja mama pravi:

“Dej no, vsega pa otrokom res ni treba ved’t.”

Naj omenim, da tudi moja mama ni ravno najmlajša – hitro koraka za atom. Ampak skupaj sta pa take pojave, da človk dol pade. Smeha pri nas res nikoli ne primanjkuje.

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |