Mici






         življenje s krili

16.08.2007

Depra? No way!

Zapisano pod: moje — mici - 16.08.2007

Ko gledam ljudi okoli si sebe, imam občutek, da se dobre stvari dogajajo samo drugim – pardon, da se karkoli dogaja samo drugim. Moji dnevi so vsi enaki: zjutraj vstanem, grem v službo (tam je tako ali tako vsak dan isto – od trenutka, ko stopim v pisarno, pa do trenutka, ko jo zapustim, razmišljem, kje bi lahko pridobila še nekaj malega časa, da bi vse, kar me čaka, postorila in upam, da enkrat bo pa le prišel tisti dan, ko bom lahko na koncu delovnega dneva rekla “to je to, jutri pa začnemo z novim projektom”), pridem nazaj domov, se dvakrat obrnem okoli in že je dneva konec.

Kje so tisti časi, ko se mi je “dogajalo”? Na faksu sem imela občutek, da najbolj zanimive stvari izpuščam ravno zato, da bom potem, ko bo konec vsega tega matranja, lahko zadihala s polnimi pljuči. Pa nisem, ker se je potem nabralo še veliko več stvari, ki so več ali manj vse po vrsti nepotrebne. In ko zdaj pogledam nazaj, vidim, da vse tiste ure, ki so se mi z vidika študija zdele vržene skozi okno, tako zelo pogrešam, da ravno zato, da bi se sploh kaj dogajalo v mojem življenju, pomalem razmišljam o kakšni specializaciji, če ne celo magisteriju (doktorat pa nikakor ne pride v poštev), ker dejstvo je, da takrat, ko nekaj “moraš” delati, je vse drugo bolj zanimivo, kot pa to.

Ojej, morbidno…depra, here I come…

Mah, resno razmišljam o študiju naprej, čeprav me malo skrbi, kako bom sfolgala vse skupaj, pa vseeno. En cilj pa tudi moram najti, ker drugače bo…kriza. Ne, ne sme iti več tako naprej. Saj nimam več 15 let, ko bi lahko rekla, da je še vse pred mano. Ni več izgovorov za ležernost in zabijanje časa, metanje moči in idej skozi okno.  OK, glavni smisel in cilj življenja sem že davno tega našla in mu sledim, skušam slediti vsak dan. Včasih mi bolj, včasih mi manj uspeva, vendar usmeritev imam. Začrtano. Utemeljeno. Ukoreninjeno. Ampak hoditi po tej poti, ob kateri ni nič, kar bi pritegnilo pogled, kar bi navdihnilo srce, da bi zapelo, kar bi morda tudi včasih malo speljelo stran, pa ni užitek.

Priznam, komaj čakam september, ko bom zopet v roke dobila ene 60 frockov, da jih 4x na teden “maltretiram”, mrcvarim, jim skušam pokazati, kaj je to lepo, dobro, kaj sploh je življenje, da se bomo skupaj veselili, si parali živce, se učili eden od drugega. Mogoče bo potem drugače…Ja, zagotovo bo drugače, ker bom imela manj časa za razmišljanje, kaj mi še manjka, kaj pogrešam, kaj bi lahko bilo drugače. No, saj to bo pa kmalu :-D

Odlično!!!

Spet bodo zgodbice na prvem tiru, spet bom lahko otrok, ker bom z otroki in mi nihče ne bo mogel reči: “ja, kako se pa obnašaš? koliko si pa stara?” Imela bom idealno kuliso – otroke, ki me bodo razumeli, ker bom govorila njihov jezik. Vmes bo pa vsake toliko časa padel kakšen izletek v meni ljube kraje, kjer bom lahko na hitro napolnila baterije, kakšno nedeljsko popoldne bomo predebatirali v stari družbi s starimi prijatelji ob temi, ob kateri se mi že zdaj ježijo dlake, ker je tako…moja, naša, Njegova. Jaa! To je to.

Kdo pravi, da se mi nič ne dogaja. Se mi. In to veliko, samo je tako skrito, tako veliko, da se moram malo skloniti, da najdem, potem šele vidim veličino vsega.

Odlično!!!

  • Share/Bookmark


2 komentarjev »

  1.   čivka — 20.08.2007 @ 13:08 čivka

    Mici, to je bil pa odličen post!!! Joj, rutina in enoličnost ubijata tudi mene! In zato gnijem v službi in se tečna in brezvezna in… no, sedaj nisem več, sem se mal odklopila ampak imam vsake toliko obdobja, ko plazim o kolenih. Zakaj? Ker me ta služba ne veseli. Hja, pa si najdi drugo, a ne? Ko bi bilo tako ajfoh, bi imel tri službe, ne eno. In tako tudi sama čakam, ker mi drugega enostavno ne preostane. Vem pa, ma ni hudič, da se tudi meni enkrat ne bo požegnalo! Ti pa kar lepo uđivaj v družbi malčkov, čutim, da jih že pošteno pogrešaš!!! :)

  2.   čivka — 20.08.2007 @ 13:09 čivka

    ajfoh = enostavno, pa še črka N mije ven padla , upsiii ;)

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |