toča oz. kaj je pomembno
Trenutno močno dežuje zunaj – stemnilo se je v trenutku in pričakovati je (bilo) precejšnjo točo.
Zakaj to pišem? Ker mi je bilo prav fascinantno gledati sodelavce, ki imajo svoje jeklene konjičke parkirane pred firmo, kako so brezglavo in precej panično tekali iz enega konca na drugega in se spraševali, kdo ima “janeza” za odpiranje rampe, da bi avte spravili v garažo. Huda panika. Tudi moj avto je parkiran zunaj, pa me popolnoma nič ne skrbi zanj. Tudi če bi bila toča. Res je, da lahko naredi veliko škodo, ampak kaj je malo poškodovane pločevine v primerjavi z izgubo celotnega pridelka, kot se je to zgodilo pred tedni.
In zdaj gledajo vsi skupaj skozi okna in se trepljajo po ramenih, ker so uspeli pred morebitnim najhujšim (pred morebitno škodo) rešiti svojo lastnino. Očitno je današnji človek tako zagledan vase in okupiran z materialnimi stvarmi, da ne vidi, oz. bolje rečeno ni sposoben videti stvari, ki se dogajao drugemu, ga preprosto ne prizadenejo, se ga ne dotaknejo.
Ali se kdaj vprašamo, kaj se dogaja z ljudmi, ki jih je dejansko nesreča, ki se je dogodila, prizadela, ki so bili “udeleženi” v vsem tem? Mi smo samo samo neki “bystander-ji”.
Uh, kako mi gre že na jetra življenje v tem svetu!