Mici






         življenje s krili

30.09.2007

Zelena milja

Zapisano pod: moje, off — mici - 30.09.2007

Včeraj je bil na sporedu film Zelena milja. Prvič sem ga gledala, ko je prišel ven. Se spomnim, da nas je bilo v dvorani samo enih 20. Najprej mi je bilo kar neprijetno sedeti v skoraj prazni dvorani, potem mi je pa vedno bolj ustrezalo. Prvič zato, ker je bil ljubi mir, nihče ni okoli mene šumel z vrečkami in ropotal z nogami, še posebej mi je pa prav prišlo proti koncu filma, ko sem se pomalem utekočinjala in se solzila. Ni mi bilo treba biti nerodno in pogledovati proti sosedom, če si oni tudi brišejo solze kot jaz ali pa se jih ni vsebina nič dotaknila.

green-mile.jpg

Navadno ne gledam velikokrat enih in istih filmov, vendar bi tega z veseljem pogledala še vsaj ene parkrat. Ne zaradi igralske zasedbe (čeprav se mi tudi ta zdi izredno dobra), pač pa bolj zaradi vsebine in sporočila filma. Včeraj so mi pred oči prihajali trije ključni elementi, ki se jih film dotika: vprašanje dobrega in zla, odnos do sočloveka (ne glede na to, kdo je, kaj je in kaj je storil) in pa odnos do sebe.

Ne bom se spuščala v podrobosti, kaj, kje in zakaj, ampak res mi je ta film dal mislit. Kakšni so naši odnosi, kako odreagiram v določenih situacijah, koga obsojam in zakaj, koliko sploh pogledam sebe in skozi sebe ocenjujem druge, moj odnos in opredelitev glede zla, hudega in dobrega, ki je, ki se dogaja in nenazadnje se mi je spet postavljalo vprašanje, kaj je zares pomembno v življenju.

Res dober film. Težek, ker človeka na trenutke postavi pred dejstvo in se je dejansko treba opredeliti, kje si, kakšen je tvoj odnos do drugih, do ljudi, ki ti grejo na jetra, ki ti parajo živce in bi jih najraje zbrisal z obličja zemlje, če bi imel to možnost. In tudi sprejmanje človeka kot takega, ne glede na njegovo preteklost, ne glede na njegova dejanja, je izredno težka stvar. Gledati v njem človeka, sebi enako bitje, ustvarjeno z nekim namenom in tudi poslanstvom, če hočete.

Ja, izredno težko “prebavljiv” (ne v slabem pomeni besede, vendar se drugače trenutno ne znam izraziti) film – po vsebini, po sporočilnosti. In zato, bi ga gledala še nekajkrat. Ker mi vsakič pove kaj novega, mi odkrije drugo plat človeka, mene same.

Morda mi bo prihodnjič uspelo ga gledati še s kom drugim, ker take filme najraje gledam sama, da nimam težav s tem, kako izgledam, ko se ob (skoraj) vsaki malenkosti osolzim. Vendar imam vsakič tehten razlog za svoje utekočinjanje… Morda ga bo pa kdo kdaj izvedel…

  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |