Mici






         življenje s krili

16.11.2007

sprašujem se

Zapisano pod: moje — mici - 16.11.2007

Vem, da sem v očeh mnogih že stara in za časom, pa vendar se mi zdi, da moj čas niti ni tako zelo daleč. Zato se zadnje čase večkrat sprašujem, kje so moji starši zgrešili pri vzgoji.

Zakaj zgrešili? Zato, ker:

  • se mi zdi družina pomembna in dejstvo, da cenim in spoštujem mamo in očeta ni nekaj, česar bi se morala sramovati ampak z največjim veseljem vsem povem, kako sta zlata;
  • se zavedam, da smo vsi minljivi in da ničesar, karkoli si bom “nabrala” tu, ne bom nesla s seboj na oni svet; 
  • ne potrebujem malo morje stvari, da bi bila zadovoljna, ampak me razveseli in mi polepša dan že ena sama malenkost, kot na primer ena sama žlica kašnate repe, ki jo pustita zame, ko pridem iz službe, čeprav bi jo oba z največjim veseljem snedla do konca;
  • sem popolnoma zadovoljna, če sem med svojimi prijatelji in se mi ni treba neprestano dokazovati, kaj vse sem že naredila in zbujati pozornosti z nenehnim govorjenjem in stresanjem vicev iz rokava, da bi bila opažena in sprejeta;
  • znam uživati tudi v hladnih jesenskih dneh v Solovjovu in skodelici toplega čaja z medom brez bučne glasbe in nenehnega posiljevanja radijskih moderatorjev z nekimi kvazi aktualnimi novicami, ki so tako ali tako vsako uro že cel dan iste;
  • si z veseljem vzamem eno uro za sprehod s svojim očetom, tudi če sva celo pot tiho;
  • mi denar ne pomeni vsega, zato ga z največjim veseljem dam tistim, ki ga resnično potrebujejo bolj kot jaz;
  • se z veseljem spominjam svojih srednješolskih dni, ko smo se dobivali vsak četrtek in petek s kolegi ter se pogovarjali, morda včasih ušpičili tudi kakšno neumnost, predvsem pa se družili, bili skupaj – brez glasne glasbe, brez alkohola, brez cigaret, brez opiatov in drog;
  • ker cenim in spoštujem mnenje drugih in ne silim z glavo skozi zid, da bi dokazala svoj prav;
  • ker nam je bilo vedno v največje veselje in zabavo voziti se po Sloveniji in po Evropi z vlakom; če nam je kdo za kakšn izlet želel priskrbeti avtobus ali kombi, smo ga gladko zavrnili, ker v tem pač ni užitka;
  • raje kot po chatu ali SMSjih komuniciram s človekom face to face;
  • mi telefon ni nepogrešljiva stvar – raje kot telefon v žepu imam ugasnjen telefon na mizi;
  • si z največjim veseljem vzamem uro in pol (tudi če je nimam) časa in stojim na mrazu ter klepetam z nekom, ki ga že precej časa nisem videla, kot pa da bi na vso silo hitela domov na toplo in preživela večer ob televiziji;
  • mi ni vseeno, kaj se dogaja z ljudmi okoli mene – sorodniki ali ne, prijtelji ali samo znanci ali pa še to ne

Rdeča nit … je ni. Je pa hvaležnost za vse, kar je bilo, kar je in tudi kar bo in upanje, da bi tudi vsi ostali vsaj enkrat v življenju začutili in spoznali, da biti star in za časom ni nekaj slabega ampak kvečjemu pozitivno, ker ti daje neko vrednost, ki pa je drugi še ne poznajo (their loss).

  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |