Mici






         življenje s krili

18.11.2007

zanimivo

Zapisano pod: moje, takle mamo — mici - 18.11.2007

Leto ali dve nazaj sem svoji prijateljici vneto govorila, da naj ne prečepi cele dneve v službi, da naj ne hodi ponoči futrat gljiv in naj presneto pusti delo, ki ga opravlja v službi točno tam, torej v službi – naj ga ne nosi domov.

In glej ga zlomka, danes se meni dogaja točno to – delam več kot je normalno, domov si nosim stvari, ki jih lahko (če seveda ne potrebujem podatkov z mreže) uporabim pri svojih analizah, šefu sem na voljo skoraj 24/7, ker me delo preganja in mi ne uspe vedno vsega dokončati v tistih osmih urah, ki so mi “odmerjene”. Sem pač tip človeka, ki bi šel rad domov z zavestjo, da je vse dokončano in da lahko jutri začnem se ukvarjati z novimi projekti, z novimi nalogami. In če so na vidiku še kakšni “major” prevzemi poslov, potem res ne morem po osmih urah reči: Mejte se, pa se vidimo jutri, če vem, da so roki postavljeni in da jih niti pod razno ne smemo zamuditi.

Če bi me kdo pred letom in pol vprašal, kako bi se počutila, če bi imela tako veliko dela v službi in bi ga nosila domov, če bi kakšno nedeljsko popoldne žrtvovala za službene zadeve, bi ga najprej vprašala, če se mu je popolnoma zmešalo. Ampak danes si upam trditi, da nisem niti malo nenormalna, čeprav me službene stvari preganjajo tudi čez vikend. Nisem karieristka, nisem človek, ki ne bi imel nobene druge stvari, in bi zato vse svoje moči in ves svoj čas podaril službi, torej podjetju, v katerem dela. Ne! Imam še celo preveč stvari poleg službe. In ko pride vikend, bi si tako rada vzela samo 2 urici časa zase, da se “razštelam” in potem ponovno sestavim nazaj, pa ne gre, ker je potrebno storiti vse, kar sem med tednom ravno zaradi preobilice dela, zapostavljala oz. prestavljala za kasnejši čas. Ampak naj mi kdo pove, ali se perilo samo opere, ali pa obesi ali pa celo zlika? Ali pa se stanovanje samo pospravi? Ne, razen če imaš kakšno dobro vilo, ki vse to stori namesto tebe. No, jaz svoje še nisem srečala ;-)

Če pa jo kdo pozna, se pa priporočam – bom vsaj imela kakšnih 5 minut časa več za mirno jutranjo kavico v nedeljo.

  • Share/Bookmark


3 komentarjev »

  1.   drmagnum — 18.11.2007 @ 22:39 drmagnum

    Ob tvojem zapisu sem se spomnil obdobja, ko sem vse, kar nisem storil v službi, potem, ko sem prišel domov nadaljeval doma. Tako približno dve leti. Moji nadrejeni so bili zadovoljni z mano. Samo nobeden ni vedel tega, kar vedo danes, ko sem že v pokoju. Delal sem za dva, pričakovali pa so, da bi lahko postoril za službo še kaj doma. Pa ne misli, da se mi sedaj na pokojnini kaj pozna.
    Ti pa privoščim,da te obišče dobra vila in si boš tako lahko več časa namenila samo zase.

  2.   zdravje — 23.11.2007 @ 23:04

    Zarečenega kruha se največ poje, ane?
    Verjamem, da je včasih nujno kaj treba postorit, samo dan na dan nosit delo domov? Če te cenijo in si zato primerno nagrajena, ok, če pa jim je samo po sebi umevno, da je to narejeno, potlej pa … Kdaj si boš pa vzela čas zase?

  3.   mici — 24.11.2007 @ 07:52 mici

    Zdravje, res je, kar se kruha tiče. In na ta račun se tudi jaz zadnje čase precej “redim” ;)
    Ravno v tem tednu so se stvari malček postavile na svoje mesto, tako da imam ta vikend pa res samo za “neslužbene zadeve”. Jupiiiii :P

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |