Mici






         življenje s krili

30.12.2007

(pre)sladka pregreha

Zapisano pod: jumy — mici - 30.12.2007

OK, spet je čas peke piškotov in dobrot, od katerih sicer nimamo prav veliko dobrega, razen kakšno kilco gor, ampak če mene vprašate, imam raje kilco gor, kot pa da sploh ne bi okusila slasti dobrih piškotov. ;-)

Spet sem imela doma v omari že dalj časa spravljeno jedilno čokolado, ki nikakor ni prišla na vrsto, da bi jo porabila. In ker sem imela spet preveč časa (jah, televizija ne terja več tako veliko davkov, kot jih je včasih), sem se lotila rezanja čokolade ter na “uč” odmerjanja moke in sladkorja, malček mleka, margarine in jajce. Dokler nisem prvič poskusila narediti nekaj brez doslednega upoštevanja in odmerjanja teže in količine sestavin, kot so bile napisane v receptu, sploh nisem vedela, kako preprosto je dejansko peči peciva. Zdaj sploh ne uporabljam več kuhinjske tehtnice (ki je že tako ali tako popolnoma zanič) ampak dajem vse sestavine bolj kot ne po občutku skupaj. In zaenkrat mi je še vse odlično uspelo in je bilo – verjeli ali ne – enkratno užitno. ;)

vsakega greha vredni piškoti

Mogoče bi se kje našel kdo, ki bi rekel, da ne izgledajo tile piškotki prav nič posebnega … če drugega ne, je njihova posebnost v njihovi velikosti. :P

Pa naj še kdo reče, da velikost ni pomembna. :lol:

  • Share/Bookmark

18.12.2007

koliko stane …

Zapisano pod: moje, off, takle mamo — mici - 18.12.2007

… nasmeh?

V teh dneh precej gledamo po izložbah in seštevamo, računamo in premušljujemo, koga vse moramo še obdarovati, na koga se moramo še posebej spomniti z darili, voščilnicami, … očitno imamo še vedno preveč denarja za ves “kič”, ki nam ga potrošniški svet ponuja.

Koliko pa stane nasmeh? Kje jih prodajajo? Ali se ga sploh da kupiti? In navsezadnje, koliko časa nam vzame, da podarimo en sam samcat nasmeh?

Letos ne bom več kupovala daril, voščilnice bom naredila sama, vanje pa bom položila svoj čas, svojo ustvarjalnost, delček same sebe in svoj nasmeh, ko bom mislila na tistega, ki bo to voščilnico prejel. Hkrati pa si bom že tudi kar predstavljala obraz osebe, ki bo voščilnico odpirala. In čeprav ga/je morda ne bom v tistem trenutku videla in person si drznim predpostavljati, da bodo voščilnice obudile kar nekaj nasmehov na obrazih mojih dragih.

Veliko nasmehov vam želim – mnogo bolj bogatijo človeka ki jih prejema kot pa denar in materialna darila, še bolj pa obogatijo tistega, ki jih podarja. ;-)

  • Share/Bookmark

9.12.2007

puščoba dneva ali kako naj preživim turobno nedeljsko popoldne

Zapisano pod: moje, off, takle mamo — mici - 9.12.2007

Glede na to, da sem v zadnjem času sklenila, da bom poskusila malo oklestiti stvari, ki niso nujno potrebne za življenje, to pomeni, da ne bom po nepotrebnem zapravljala časa pred televizorjem, ker navadno ena serija preraste v parurno gledanje TV-ja in posledično slabo vest, ker mi za ostale stvari zmanjkuje časa, sem sklenila, da poskusim, kako izgleda, če TV-ja sploh ne gledam.

Naj zaupam, da je prav fejst. Zvečer mi nikoli ne zmanjka časa za mojega dragega, da se usedeva in vsaj na kratko kaj rečeva. Prej sem ga večkrat kar odpikala in šla spat, zdaj pa ni več tako. In tudi spat grem prej kot “običajno”, ker že prej podelam vse, kar sem imela opraviti in narediti. Tako da lahko z gotovostjo trdim, da je koristno ugasniti TV in ugasnjenega tudi pustiti.

Težava pa nastopi, ko se na takole nedeljsko popoldne, kot je današnje, ko je zunaj bolj kot ne poscano (oprostite izrazu) vreme in se mi nič, ampak res popolnoma nič ne ljubi – ne likati cunje, ne brati knjigo, ne reševati križanke, ne spati popoldne, ne iti na sprehod, ne … – takrat pa bi bila edina uteha za leno dušo ena ogormna doza TV-ja: 5-8 ur bi bilo ravno prav. ;)

Ampak ne, NE, ne grem, pa če mi nič drugega ne preostane. Ker vem, da če danes sedem pred tisto “kišto”, potem bom spet na starem tiru in mi bo spet primanjkovalo časa za vse opravke, za prijatelje, za sebe, ker bom nujno potrebovala svojo vsakodnevno dozo nekajintoliko ur sedenja pred TV in gledanja stvari, ki niso nujno povezane z mojim življenjem in tudi niso moje življenje, so pa virtualna, navidnezna življenja drugih ljudi, ki z menoj nimajo popolnoma nič skupnega.

Zdajle se bom lepo inštalirala na fotelj, se pokrila s toplo odejico, odprla knjigo in začela brati. Pa se vidimo …

  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |