Mici






         življenje s krili

9.12.2007

puščoba dneva ali kako naj preživim turobno nedeljsko popoldne

Zapisano pod: moje, off, takle mamo — mici - 9.12.2007

Glede na to, da sem v zadnjem času sklenila, da bom poskusila malo oklestiti stvari, ki niso nujno potrebne za življenje, to pomeni, da ne bom po nepotrebnem zapravljala časa pred televizorjem, ker navadno ena serija preraste v parurno gledanje TV-ja in posledično slabo vest, ker mi za ostale stvari zmanjkuje časa, sem sklenila, da poskusim, kako izgleda, če TV-ja sploh ne gledam.

Naj zaupam, da je prav fejst. Zvečer mi nikoli ne zmanjka časa za mojega dragega, da se usedeva in vsaj na kratko kaj rečeva. Prej sem ga večkrat kar odpikala in šla spat, zdaj pa ni več tako. In tudi spat grem prej kot “običajno”, ker že prej podelam vse, kar sem imela opraviti in narediti. Tako da lahko z gotovostjo trdim, da je koristno ugasniti TV in ugasnjenega tudi pustiti.

Težava pa nastopi, ko se na takole nedeljsko popoldne, kot je današnje, ko je zunaj bolj kot ne poscano (oprostite izrazu) vreme in se mi nič, ampak res popolnoma nič ne ljubi – ne likati cunje, ne brati knjigo, ne reševati križanke, ne spati popoldne, ne iti na sprehod, ne … – takrat pa bi bila edina uteha za leno dušo ena ogormna doza TV-ja: 5-8 ur bi bilo ravno prav. ;)

Ampak ne, NE, ne grem, pa če mi nič drugega ne preostane. Ker vem, da če danes sedem pred tisto “kišto”, potem bom spet na starem tiru in mi bo spet primanjkovalo časa za vse opravke, za prijatelje, za sebe, ker bom nujno potrebovala svojo vsakodnevno dozo nekajintoliko ur sedenja pred TV in gledanja stvari, ki niso nujno povezane z mojim življenjem in tudi niso moje življenje, so pa virtualna, navidnezna življenja drugih ljudi, ki z menoj nimajo popolnoma nič skupnega.

Zdajle se bom lepo inštalirala na fotelj, se pokrila s toplo odejico, odprla knjigo in začela brati. Pa se vidimo …

  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |