Mici






         življenje s krili

4.01.2008

kam pa pridemo brez domišljije

Zapisano pod: off, takle mamo — mici - 4.01.2008

Ne bi vedela. Meni je domišljija vedno delala težave -ali je preburna ali pa je sploh ni bilo. Vmesne poti žal ne poznam.

Ampak občasno to preobilje in prebujnost domišljije lahko tudi koga reši iz stiske, ko morda koga požgačka klavstrofobija v zaprten dvigalu.

Včeraj se nas je 11 osebkov stlačilo v ganz new dvigalo, ki ima zmogljivost 13 ljudi oz. 1000 kg. In ker smo bili vsi željni dogodivščin, smo ob 11h zvečer obstali 0,5m pod prvim nadstropjem. Za nameček pa smo bili že vsi pretirano pozni. Kakorkoli, tisti trenutek, ko je dvigalo obstalo, se nas je vseh skupaj lotil neustavljiv krohot in smo dejansko potrebovali celih 5 minut, da smo dojeli, da se res ne premikamo. Seveda smo vsi tudi otroci civilizacije in smo takoj potegnili vsak svojo igračko (telefon) na plano, a kaj, ko je dvigalo ena taka Faradayeva kletka. Po prvem šoku, da smo nemočni priklicati s pomočjo prenosne tehnike pomoč od zunaj, smo se obesili na alarm in kaj kmalu ugotovili, da tole dvigalo ni od muh, saj je bil alarm vezan na zunanji telefon. Zabave, ki se je jela dogajati znotraj dvigala, ne bom opisovala, ker je bilo preveč, naj omenim le nekja ključnih točk:

  • tudi Bruce Willis ali pa celo 007 bi s težavo našla pot iz našega dvigala – nobenih skrivnih vrat ali izhoda na stropu; :lol:
  • v dvigalu imajo celo vgrajene ventilatorje, ki pa žal ne “dihajo” tako hitro, kot 11 ljudi ;)
  • če se te loteva klavstrofobija, se začni pogovarjati z ljudmi na drugi strani dvigalskih vrat – takoj boš pozabil na svoje križe in težave, ker jih imajo oni na drugi strani še več, še posebej, ker ne vejo točno, kdo vse je “zaprt”

Vglavnem, do nadaljnega sicer ne bom več šla nikamor z dvigalom, razen če ne bo res nujno, vseeno je bilo pa zabavno.

  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |