Mici






         življenje s krili

13.01.2008

javno – zasebno

Zapisano pod: moje, samo mnenje — mici - 13.01.2008

Odkar ne gledam več tako pogosto televizije, sem opazila, da sem bolj dojemljiva za stvari, ki se dogajajo okoli mene. Prej se me nobena novica, pa naj je bila dobra ali slaba, ni dotaknila (jah, sem pač otrok globalizacije :lol: ), zdaj pa sem malček bolj pozorna na novice in objve, ki jih vidim.

In ravno včeraj zvečer, ko sem gledala poročila, so objavili veselo novico, da je v Postojni odprta nova veterinarska klinika, kjer je hišnim ljubljenčkom omogočeno obsevanje rakavih tumorjev, vodna fizioterapija in digitalni rentgen. Tja zdaj lahko vozij(m)o svoje ljubljenčke na zdravljenja, na zgodnje odkrivanje rakavih tumorjev, …

Vse lepo in prav. Vendar sem se ob tem nehote vprašala, kaj je narobe z nami, ljudmi. Oprostite, samo ne razumem, zakaj so potrebne tako specializirane klinike za živali, če pa ni v prvi vrsti poskrbljeno za osnovno zdravljenje ljudi. Onkološki bolniki so hospitalizirani v nemogočih razmerah, pediatrična klinika se seseda sama vase, nevrološki pacienti ležijo en na drugem, … Sicer so že zgrajeni novi objekti za rešitev teh vprašanj (ali pa se še gradijo), vendar se vse ustavi pri denarju. Seveda. Ker gre za državni denar, se zadeve vlečejo in vlečejo in na račun podajanja žogic od enega ministra do drugega, od enega odgovornega do drugega, se nehote in nevede dela škoda na že zgrajenih novih objektih.

Na drugi strani pa imamo tu tipičen primer, kaj vse je mogoče narediti, če je financiranje projekta v veliki meri v rokah zasebnikov, ki se jim ni potrebno ukvarjati z vsemi državnimi in državniškimi mlini, ki upočasnjujejo, če ne celo onemogočajo izpeljavo celotnega projekta.

Torej, če imaš denar, je vse mogoče in si lahko zamisliš karkoli, vse se bo naredilo in izpeljalo, ne glede na uporabnost in pametnost projekta. Če ga pa nimaš, pa tudi pomembnost, namembnost in uporabnost za vse ne igra nobene vloge, ker si pač odvisen od dobre volje (beri egocentrizma) “odgovornih”, torej tistih, ki se o vsej stvari odločajo.

  • Share/Bookmark

jaz – potrošnik

Zapisano pod: moje, samo mnenje, takle mamo — mici - 13.01.2008

Ha, ha, ha …

Kdo je že potrošnik? poglejmo malček po SSKJ:

  • potróšnik  -a m (ọ̑) kdor kaj porablja: seznaniti potrošnike z novimi izdelki; skupnost potrošnikov; zahteve, želje potrošnikov / potrošniki električne energije, zemeljskega plina ◊ bot. rastlina z modrimi cveti v koških, ki raste zlasti ob potih; cikorija (iz SSKJ);
  • potróšniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na potrošnike: zgraditi nov potrošniški center; potrošniške potrebe / potrošniški svet organ krajevne skupnosti, sestavljen iz zastopnikov trgovine in potrošnikov, ki usklajuje želje in potrebe krajanov // nanašajoč se na ljudi, ki so usmerjeni k pretiranemu uživanju, porabljanju materialnih dobrin: potrošniška miselnost; ekspr. potrošniška mrzlica / potrošniška družba ◊ fin. potrošniško posojilo posojilo za nakup blaga za osebno uporabo

No, to jaz zagotovo nisem. Kako to vem? Zato, ker so že od ponedeljka razprodaje, pa tudi še nisem stopila v trgovino, da bi si sploh kaj ogledala, kaj ponujajo, kaj razprodajajo (po domače, česa bi se radi znebili), niti nisem pomislila na to, da bi se v bližnji prihodnosti odpravila na potep po trgovinah. V prvi vrsti nimam časa za to, pa tudi če dobro premislim, se mi zdi popolnoma nepotrebno brezglavo pojanje po trgovinah in kupovanje nečesa, kar mi je po trenutnem navdihu približno všeč, pa še zelo ugodno je, pa že takoj pri plačevanju vem, da bo zadeva po vsej verjetnosti pristala v omari in čakala na boljše čase – da ugleda svetlobo dneva. To se je v preteklosti pripetilo kar nekaj kosom oblačil, ki imajo po skoraj enem letu od nakupa na sebi še vedno listek s ceno iz trgovine. Fuj in fej, metanje denarja skozi okno, pri sosedih pa nimajo za kruh…

  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |