privat se štempljam
Včasih se moram prav prisiliti, da grem prej domov iz službe, ampak nikoli mi pa še ni bilo žal, da sem kakšno stvar spravila v predal in odpeketljala proti domu. Na nek način je celo dobro, da sem odvisna od vlaka, ki ne vozi tako pogosto, saj sem včasih prisiljena zapreti predale malček prej. Ker se mi, roko na srce, pa ne ljubi čakati 1 uro, da pripelje naslednji vlak. 
In danes je tak dan, ko bom šla prej na svobodo kot pa navadno. Me čaka 40 malih človečkov, da se jim posvetim, da skupaj kaj novega odkrijemo, da se nasmejemo, da smo preprosto to, kar smo – otroci – eni po letih, drugi po duši.;)
