Mici






         življenje s krili

15.01.2008

privat se štempljam

Zapisano pod: off — mici - 15.01.2008

Včasih se moram prav prisiliti, da grem prej domov iz službe, ampak nikoli mi pa še ni bilo žal, da sem kakšno stvar spravila v predal in odpeketljala proti domu. Na nek način je celo dobro, da sem odvisna od vlaka, ki ne vozi tako pogosto, saj sem včasih prisiljena zapreti predale malček prej. Ker se mi, roko na srce, pa ne ljubi čakati 1 uro, da pripelje naslednji vlak. ;)

In danes je tak dan, ko bom šla prej na svobodo kot pa navadno.  Me čaka 40 malih človečkov, da se jim posvetim, da skupaj kaj novega odkrijemo, da se nasmejemo, da smo preprosto to, kar smo – otroci – eni po letih, drugi po duši.;)

  • Share/Bookmark

14.01.2008

pogovori na vlaku

Zapisano pod: takle mamo — mici - 14.01.2008

Ko se zjutraj peljem v službo z vlakom, sem večkrat priča kakšnim zanimivim pogovorom, kot je bil recimo danes. Recimo mu “nagnjenje k pretiravanju.”

A: Kaj si počela čez vikend?

B: Ej, stara, cel vikend sem prepisvala učbenik za nemo. Stari se je zmešal, nam je dala pol knjige za prepisat.

A: Ma ne, ta je pa res čist f…

B: Ma ubistvu no, so ble tri strani, sam a veš kolk je to, pa nobenih slik, sam droben tisk … dve ure, stara, u živlenju nism tolk napisala.

Moj zaključek – naši srednješolci so res popolnoma preobremenjeni s šolskim sistemom in nalogami. ;) :lol:

  • Share/Bookmark

13.01.2008

javno – zasebno

Zapisano pod: moje, samo mnenje — mici - 13.01.2008

Odkar ne gledam več tako pogosto televizije, sem opazila, da sem bolj dojemljiva za stvari, ki se dogajajo okoli mene. Prej se me nobena novica, pa naj je bila dobra ali slaba, ni dotaknila (jah, sem pač otrok globalizacije :lol: ), zdaj pa sem malček bolj pozorna na novice in objve, ki jih vidim.

In ravno včeraj zvečer, ko sem gledala poročila, so objavili veselo novico, da je v Postojni odprta nova veterinarska klinika, kjer je hišnim ljubljenčkom omogočeno obsevanje rakavih tumorjev, vodna fizioterapija in digitalni rentgen. Tja zdaj lahko vozij(m)o svoje ljubljenčke na zdravljenja, na zgodnje odkrivanje rakavih tumorjev, …

Vse lepo in prav. Vendar sem se ob tem nehote vprašala, kaj je narobe z nami, ljudmi. Oprostite, samo ne razumem, zakaj so potrebne tako specializirane klinike za živali, če pa ni v prvi vrsti poskrbljeno za osnovno zdravljenje ljudi. Onkološki bolniki so hospitalizirani v nemogočih razmerah, pediatrična klinika se seseda sama vase, nevrološki pacienti ležijo en na drugem, … Sicer so že zgrajeni novi objekti za rešitev teh vprašanj (ali pa se še gradijo), vendar se vse ustavi pri denarju. Seveda. Ker gre za državni denar, se zadeve vlečejo in vlečejo in na račun podajanja žogic od enega ministra do drugega, od enega odgovornega do drugega, se nehote in nevede dela škoda na že zgrajenih novih objektih.

Na drugi strani pa imamo tu tipičen primer, kaj vse je mogoče narediti, če je financiranje projekta v veliki meri v rokah zasebnikov, ki se jim ni potrebno ukvarjati z vsemi državnimi in državniškimi mlini, ki upočasnjujejo, če ne celo onemogočajo izpeljavo celotnega projekta.

Torej, če imaš denar, je vse mogoče in si lahko zamisliš karkoli, vse se bo naredilo in izpeljalo, ne glede na uporabnost in pametnost projekta. Če ga pa nimaš, pa tudi pomembnost, namembnost in uporabnost za vse ne igra nobene vloge, ker si pač odvisen od dobre volje (beri egocentrizma) “odgovornih”, torej tistih, ki se o vsej stvari odločajo.

  • Share/Bookmark

jaz – potrošnik

Zapisano pod: moje, samo mnenje, takle mamo — mici - 13.01.2008

Ha, ha, ha …

Kdo je že potrošnik? poglejmo malček po SSKJ:

  • potróšnik  -a m (ọ̑) kdor kaj porablja: seznaniti potrošnike z novimi izdelki; skupnost potrošnikov; zahteve, želje potrošnikov / potrošniki električne energije, zemeljskega plina ◊ bot. rastlina z modrimi cveti v koških, ki raste zlasti ob potih; cikorija (iz SSKJ);
  • potróšniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na potrošnike: zgraditi nov potrošniški center; potrošniške potrebe / potrošniški svet organ krajevne skupnosti, sestavljen iz zastopnikov trgovine in potrošnikov, ki usklajuje želje in potrebe krajanov // nanašajoč se na ljudi, ki so usmerjeni k pretiranemu uživanju, porabljanju materialnih dobrin: potrošniška miselnost; ekspr. potrošniška mrzlica / potrošniška družba ◊ fin. potrošniško posojilo posojilo za nakup blaga za osebno uporabo

No, to jaz zagotovo nisem. Kako to vem? Zato, ker so že od ponedeljka razprodaje, pa tudi še nisem stopila v trgovino, da bi si sploh kaj ogledala, kaj ponujajo, kaj razprodajajo (po domače, česa bi se radi znebili), niti nisem pomislila na to, da bi se v bližnji prihodnosti odpravila na potep po trgovinah. V prvi vrsti nimam časa za to, pa tudi če dobro premislim, se mi zdi popolnoma nepotrebno brezglavo pojanje po trgovinah in kupovanje nečesa, kar mi je po trenutnem navdihu približno všeč, pa še zelo ugodno je, pa že takoj pri plačevanju vem, da bo zadeva po vsej verjetnosti pristala v omari in čakala na boljše čase – da ugleda svetlobo dneva. To se je v preteklosti pripetilo kar nekaj kosom oblačil, ki imajo po skoraj enem letu od nakupa na sebi še vedno listek s ceno iz trgovine. Fuj in fej, metanje denarja skozi okno, pri sosedih pa nimajo za kruh…

  • Share/Bookmark

12.01.2008

levo ali desno?

Zapisano pod: moje — mici - 12.01.2008

brain.gif

Osnovno vprašanje je: katero stran možganov uporabljate – levo ali desno? 

Odgovor na zgornje vprašanje se nahaja v odgovoru na vprašanje: v katero smer se vrti dekletce na sliki - levo ali desno?

  • Share/Bookmark

11.01.2008

planiranje

Zapisano pod: moje, off — mici - 11.01.2008

jmo1189l.jpg

navadno se planira na začetku, jaz imam pa nenavadno tendenco planirati na koncu ;)

petek je konec tedna in ravnokar sem naredila plan aktivnosti za naslednje tri dni, začenši z današnjim večerom: najprej malček pokore za vse storjene grehe v mladosti – se grem ukvarjat z mladino, če bo kdo sploh prišel, jutri nekaj družbeno koristnega dela – to si lahko privoščim namesto celodnevnega posedanja po stanovanju, saj gredo vsi ostali “naši” na slavnostno kosilo (porova juhica, krompir, riž, tri vrste mesa, solatka, pa seveda obvezna sladica, pa cel kup čveka, nepotrebnih informacij, na vse to pa še obujanje spominov, kako je bilo včasih, kaj so delali, kako so se imeli, kdo od teh je sploh še živ, skratka …), nedelja je pa dan za off planiranje – najprej date z mojim dragim, potem pa zgodnjepopoldanski film ter moj dan čveka, opravljanja, obujanja spominov, junk kosil ter obilnih sladic

samo zaključim še analize, pospravim se v fascikle, potem pa pičim …

  • Share/Bookmark

10.01.2008

Zdajle bi …

Zapisano pod: off — mici - 10.01.2008

… se z največjim veseljem odkotalila domov, se za par minutk zabubila v posteljo, da nafilam svoje telesce s prepotrebnim spanjem (pol ure bi bilo ravno prav), nato bi šla pa en osvežilen blaten sprehod proti Rašici.

Ooooooo, kako bi mi to dišalo in prijalo … pa iz tega žal ne bo nič.

epa0752l.jpg

  • Share/Bookmark

8.01.2008

tendenca širjenja

Zapisano pod: takle mamo — mici - 8.01.2008

Pred parimi minutami sem klicala domov, da preverim situacijo z novim televizorjem, ki smo ga kupili zavoljo nefunkcionalnosti in dotrajanosti starega, ki nima vseh potrebnih vhodov in možnosti za priključke in seveda posledično z nedelovanjem TV komunikatorja, ker so nam poslali serviserja, da bi nam zadevo uredil, za katerega se je izkazalo, da ne obvlada svojega posla tako, kot bi se lahko pričakovalo od njega, saj je mene klical v službo in me spraševal, kaj je potrebno še narediti, da bo vse delalo in funkcioniralo … In ko smo končno vse vtaknili tja, kamor paše, je moja draga mati dejala, da se ji izredno dopade nov televizor in slika, ker je ugotovila, da ni ona edina, ki “leze” v širino, pač pa je tudi trend pri TV ekranih nagnjen v to smer – torej da lezejo v širino, višina pa ostaja več ali manj enaka.

02_velika.jpg

  • Share/Bookmark

4.01.2008

kam pa pridemo brez domišljije

Zapisano pod: off, takle mamo — mici - 4.01.2008

Ne bi vedela. Meni je domišljija vedno delala težave -ali je preburna ali pa je sploh ni bilo. Vmesne poti žal ne poznam.

Ampak občasno to preobilje in prebujnost domišljije lahko tudi koga reši iz stiske, ko morda koga požgačka klavstrofobija v zaprten dvigalu.

Včeraj se nas je 11 osebkov stlačilo v ganz new dvigalo, ki ima zmogljivost 13 ljudi oz. 1000 kg. In ker smo bili vsi željni dogodivščin, smo ob 11h zvečer obstali 0,5m pod prvim nadstropjem. Za nameček pa smo bili že vsi pretirano pozni. Kakorkoli, tisti trenutek, ko je dvigalo obstalo, se nas je vseh skupaj lotil neustavljiv krohot in smo dejansko potrebovali celih 5 minut, da smo dojeli, da se res ne premikamo. Seveda smo vsi tudi otroci civilizacije in smo takoj potegnili vsak svojo igračko (telefon) na plano, a kaj, ko je dvigalo ena taka Faradayeva kletka. Po prvem šoku, da smo nemočni priklicati s pomočjo prenosne tehnike pomoč od zunaj, smo se obesili na alarm in kaj kmalu ugotovili, da tole dvigalo ni od muh, saj je bil alarm vezan na zunanji telefon. Zabave, ki se je jela dogajati znotraj dvigala, ne bom opisovala, ker je bilo preveč, naj omenim le nekja ključnih točk:

  • tudi Bruce Willis ali pa celo 007 bi s težavo našla pot iz našega dvigala – nobenih skrivnih vrat ali izhoda na stropu; :lol:
  • v dvigalu imajo celo vgrajene ventilatorje, ki pa žal ne “dihajo” tako hitro, kot 11 ljudi ;)
  • če se te loteva klavstrofobija, se začni pogovarjati z ljudmi na drugi strani dvigalskih vrat – takoj boš pozabil na svoje križe in težave, ker jih imajo oni na drugi strani še več, še posebej, ker ne vejo točno, kdo vse je “zaprt”

Vglavnem, do nadaljnega sicer ne bom več šla nikamor z dvigalom, razen če ne bo res nujno, vseeno je bilo pa zabavno.

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisi

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |