Mici






         življenje s krili

3.02.2008

Ana in Matej

Zapisano pod: up close — mici - 3.02.2008

Tako, zdaj nista več dva ampak sta eno.

Nisem počakala, da bi vama čestitala, ker nekako nisem človek, ki bi se drenjal med mnogimi drugimi, ki se jim zdi, da imajo prednost pred menoj. Ko bo čas, se bom oglasila pri vaju in vama v miru čestitala, hkrati pa zaželela vse tisto, kar bi danes v množici vseh izrečenih besed verjetno izgubilo pomen in smisel, bi zvodenelo.

Ko sem vaju gledala, mi je po glavi hodila ena sama misel: da bi bila resnično blagoslovljena in srečna, da ne bi nikoli in nikdar potrebovala nič in nikogar drugega razen drug drugega, da bi v polnosti zaživela svoje življenje, da bi bila izpolnjena. Želim vama, da bi se medsebojno dopolnjevala, da bi vajina ljubezen rastla in se krepila ter da bi bila zgled mnogim drugim v vajini okolici, da je življenje, kljub temu, da se nekomu zavestno podariš za vedno, še vedno tvoje – da je obogateno in ne okrnjeno.

Želim vama tudi poln domek malih nagajivih, hudomušnih predvsem pa prisrčnih Ančk in Matejčkov, ki bodo polnili vajine dneve in noči, ki bodo radost ne samo vama, ampak tudi vsem ostalim – obema babicama in dedkoma pa seveda teti in stricema. Vem, da jim bosta dala največ, kar imata – zaupanje v dobro, medsebojno ljubezen in nenazadnje vero.

Rada vaju imam in vaju podpiram na vajini poti!

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |