Mici






         življenje s krili

12.02.2008

inštrukcije na daljavo

Zapisano pod: takle mamo — mici - 12.02.2008

V življenju sem imela za časa svojega študija (svojih osnovnošolskih, dijaških in študijskih let) samo enkrat inštrukcije. Pa so me tiste tako izučile, da nikoli kasneje nisem niti pomislila na to, da bi še kdaj potrebovala ali celo imela kakšno uro inštrukcij. Morda je bil razlog ta, da sem celo uro inštrukcij, ko naj bi se učila kotne funkcije, poslušala, kakšen je današnji šolski sistem, da o ministru niti ne govorimo, ker je tako …, morda je bil pa razlog v tem, da sem imela taistega inštruktorja samo 2.5 m nad seboj in mi je venomer utrujal ter mi težil. Kaj vem. Vglavnem, s to eno uro inštrukcij sem zaključila svojo kariero kot inštruiranka.

Mi je pa ta izkušnja precej pomagala pri mojih inštruirancih. Bilo jih je kar nekaj.

Opažam pa zadnje čase tendenco inštruiranja na daljavo. To pa izgleda približno takole, da me bitje pokliče, ko je pač sila in potem poizkušava matematične, fizikalne in drugačne enačbe reševati preko telefona (ker tako ali tako nima časa, da bi prišlo taisto bitje do mene). Ne vem sicer, kako in koliko je stvar potem sploh razumljiva, ker je v veliki meri razumevanje odvisno od domišljije inštruiranca, vendar očitno to kar gre. Na inštrukcijah, ki se izvajajo na “stari način” (torej face to face) imam navado vsako stvar, ki jo povem, še dodatno zapisati na list, ki ga osebek inštruiranja odnese domov, da si potem lahko lažje določene stvari predstavlja in si s temi formulami pomaga. Prek telefona pa žal še ne znam pisati, tako da je vse skupaj bolj borno.

In take inštrukcije (preko telefona) sva z nekim mladeničem imela v nedeljo – trajale pa so (reci in piši) celi dve uri. No, na koncu je le ugotovil, da bi še vseeno in person rad prišel do mene, tako da sva potem še včeraj glave skup tiščala nad koreni in potencami. Ironija – s seboj je prinesel točno vse tiste račune, ki sva jih delala že preko telefona, pa mu še vedno niso šli od rok in se je ubadal z njimi v nedeljo do enih zjutraj (dokler ga lastna mati niso s persenom in drugimi pomirjevali spravili v posteljo). Čudo prečudno – včeraj jih je pa z malenkostno razlago in napisanimi formulami pred očmi na listu rešil vse v petih minutah.

In na koncu modro ugotovil, da je bolje, da že kar takoj pride k meni, ker drugače je račun za telefon absolutno prevelik. ;)

  • Share/Bookmark


2 komentarjev »

  1.   Marija — 12.02.2008 @ 12:23 Marija

    Oh, to pa poznam. :grin: Samo da včasih, kljub temu da “inštruiram” jaz, tudi račun za telefon izstavijo meni… A kaj je to v primerjavi s tistim, ki se mu odprejo oči? :)

  2.   mici — 12.02.2008 @ 12:32 mici

    Res je najlepše videti obražček mladcev, ko ugotovijo, da zadeva ni niti malo težka.
    Račun za telefon … še dobro, da plačujejo drugi, ker bi se kmalu končalo, če bi šlo na moje stroške ;)

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |