Mici






         življenje s krili

18.02.2008

rdeča nit

Zapisano pod: moje, takle mamo — mici - 18.02.2008

Če dela človek dobro delo, potem najbrž ne sme pljuvati čez opravljeno delo, ali pač?

No, jaz sicer ne bom pljuvala sama čez sebe, pom pa malo popljuvala nekaj drugega. V soboto sem imela čast popoldne vahtati nečakinjo (9 let), ker so šli njeni domači smučat, pa je niso vzeli s seboj, ker ni bilo prostora v avtu in ker so šli moji ostali na kosilo, pa niso vzeli mene s seboj. Tako sva bili določeni sobotno popoldne preživeti skupaj. In ker vem, da naš otrok postane nemogoč, če nima kaj početi, še posebej, kadar je na obisku pri nas, sem se odločila, da jo najprej vzamem s seboj v Pr…, kjer sem imela še nekaj opravkov, potem bova pa že videli, kako naprej.

Prva ura je minila dokaj hitro, saj je deklič vzel s seboj nekaj čtiva in se je uspel zaposliti. Vendar pa noben otrok ne zdrži pri miru več kot eno uro, zato je po preteklem času začela hodit okrog, se razgledovat – seveda za gledanje ni uporabljala oči pač pa prste, in spraševat, kdaj bom končala, ker ji je dolgčas. Vsega skupaj sva uspeli preživeti na kraju, ki sem si ga sama izvolila za preživljanje sobotnega popoldneva, celi dve uri in pol. 

Ker pa ni zdravo, da je otrok lačen (in ta naš otrok je zmeraj lačen), sva skočili na kosilo. Če njo vprašate, je bila tako ponosna, da lahko kosi z menoj, samo midve, kot da bi bila jaz največji dobitek na loteriji (pa by the way nisem). Ker pa ji hrana še vedno ni odvzela prebitka energije (meni ga namreč vedno), sva odpeketljali še v kino, gledat Alvina in veverički.

Evo, tule pa se začne moje pljuvanje: očitno je filmskim ustvarjalcem že zadosten razlog za money makeing movie ta, da naredijo filmsko različico neke pred davnimi časi nastale in tudi danes (kao) popularne risanke. Res je bila dvorana polna otrok. Pa vendar – kljub temu, da je film narejen (prirejen) za otroke, bi lahko imel vsaj eno malo rdečo nit.

Ja, ja, saj vem, da jo ima … Dave se na koncu spokori in vsi so srečni … imeti vse ni vedno najboljša stvar … Ampak to je v filmu tako zavito oz. tako prikazano, da mislim, da se tudi marsikateremu staršu bistvo filma ni prikazalo, pa čeprav so vneto razlagali svojim otrokom, kaj je dotična veverička mislila, ko je rekla: “Yeah, družina!”

Naš otrok je bil na koncu tako srečen, da je še včeraj prišla k nam na kosilo, čeprav so bili njeni vsi doma, samo zato, da bi spet lahko midve kaj skupaj počeli. Ker pa ni želela it z menoj na Urha (hrib nad Sostrim, da ne bo pomote) popoldne, se je pa najino nedeljsko popoldansko druženje kmalu končalo. Kaj naj rečem: Ljubica, brez nič ni nič.

  • Share/Bookmark


2 komentarjev »

  1.   drmagnum — 18.02.2008 @ 09:55 drmagnum

    Škoda, da se tvoja nečakinja ni odločila in odšla s tabo na Urha. Na sveži zrak in da si nabere energij za naslednje dni. V naravi zna biti tudi zabavno.

  2.   mici — 18.02.2008 @ 10:05 mici

    drmagnum: tudi jaz tako pravim, po drugi strani pa je bolje pustiti, da se sama odloči, kot pa da jo zvlečem s seboj, pa je potem sitna in muhasta. Očitno ji bolj ustreza biti notri, tudi kadar zunaj sije prečudovito sonce. ;)

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |