Mici






         življenje s krili

22.02.2008

kolesarček

Zapisano pod: up close — mici - 22.02.2008

Bil je prečudovit pomladanski dan in še lepši večer, ko sta prišla k nam. Oba v svojih najlepših, zrelih letih. Čudovita, nasmejana, polna raznoraznih pripovedi in zgodb, ki so se dogodile, ki so se jele dogajati in ki bi se načeloma lahko kdaj v bližnji prihodnosti imele zgoditi. Tako lepo ju je bilo gledati skupaj, še bolj prijetno pa poslušati.

Enega smo zelo dobro poznali, drugega pa le iz TV ekranov, še večkrat pa iz radijskih valov. Pa vendar je bilo, kot da se poznamo že dolgo vrsto let. In ta, drugi, se mi je takrat še posebej vsedel v srce. Ne vem točno zakaj, vendar od takrat je vedno prisoten, je vedno zraven. Tudi ko sem ga kasneje kdaj srečala, se je vedno spomnil našega druženja, še bolj pa mu je ostalo v spominu dejstvo, da sem mu na vprašanje: “Ali boš naredila maturo?” odgovorila: “Meni se zdi, da bom,” saj sem bila ravno v tistem času sredi besnega učenja za maturo. In takrat mi je rekel: “Ja, ljubica, če odgovor začneš z besedami meni se zdi, to jasno govori o tem, da nimaš pojma. Te še enkrat vprašam: Ali boš naredila maturo?” In pri vsakem srečanju me je najprej vprašal (pa čeprav je že vnaprej poznal odgovor), če sem potem naredila maturo. ;) Takrat je pri nas doma dobil vzdevek kolesarček, saj je imel kar nekaj zgodbic povedati na moje ime.

Tako rada imam ljudi, ki so odprti, prijetni, ki ne skrivajo svoje preteklosti, se je ne sramujejo in jih le-ta tudi ne obremenjuje. Tako kot preteklost ni obremenjevala mojega kolesarčka, čeprav je bila izredno pestra in težka. To ni nikdar izbrisalo nasmeha z njegovega obraza.

Bil je prečudovit pomladanski dan in še lepši bi bil večer, če ne bi do mene prišla novica, da je moj kolesarček umrl. Šele zdaj, po parih dneh, sem se zavedela resničnosti tega dogodka. In vse, kar se mi trenutno podi po mislih je:

“Dragi kolesarček, dragi Franc!
Hvala za tvoj zgled pokončnega moža, ki je vedno stal za svojimi dejanji in besedami. Hvala za tvojo nagaivost, tvojo otroškost, ki je nisi skrival kljub svoji starosti ampak si ravno s to otroškostjo znal omehčati še tako trdega človeka. Hvala za tvoje premnoge izgovorjene besede, ki nas bodo spremljale še naprej, saj so mnoge ostale zapisane v knjigah in člankih.
Čeprav si že za časa svojega življenja neprestano reševal duše pa vedi, da se je tvoje delo šele začelo. Jaz sem prva v vrsti. ;)
Lp, K

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |