Mici






         življenje s krili

31.03.2008

tudi to se dogaja

Zapisano pod: takle mamo — mici - 31.03.2008

Na poti v službo sem neprevidno prečkala 1 m zelenice na parkirišču in stopila bolj na mehko. :mrgreen: :lol:
Mislim, da mi ni treba posebej razlagat, da sem stopila na izloček enega izmed štirinožnih prijateljev prebivalcev v blokovskem naselju, ki je očitno imel drisko. :evil:
In tudi mislim, da mi ni treba posebej razlagat, da se to čudo, ne glede na to, da ni tako zelo gosto, ne da tako preprosto spravit s podplata.
Sem pa ob tem prečudovitem opravilu spravila skoraj ves zajtrk iz mojega želodca. :oops:

  • Share/Bookmark

29.03.2008

vsakdan

Zapisano pod: off, up close — mici - 29.03.2008

Verjetno ga ni junaka, ki ne bi vsaj kdaj pomislil na to, da stvari niso take, kot si jih je predstavljal ali pa kot so na začetku izgledale.

No, jaz se to zadnje čase sprašujem na dnevni ravni. In me kar stisne, ko vidim, kako se obnašamo, da si zavarujemo rit, kakšne prpe smo (sem), ko gre za branit čast bližnjega. Dokler se to dogaja njemu, sem heroj in silno pametna, samo Bog ne daj, da bi se kaj takega dogajalo meni.

Hinavka, ritoliznica, egoistka … so besede, ki najprej padejo na pamet.

  • Share/Bookmark

25.03.2008

starost – staranje

Zapisano pod: takle mamo — mici - 25.03.2008

Zadnje dni sem razmišljala, kaj naj kupim sestri za rojstni dan. Pa me je kar ona sama rešila tega bremena – točno mi je povedala, kaj si želi in tudi kje se da to stvar dobiti. Res je zlata. No, pa saj za svojih rosnih 45 si pa že zasluži nekaj posebnega, kar si sama želi.

Čez 14 dni pa bo svojo polnoletnost praznovala moja nečakinja. Zanjo izbrati darilo je pa vse prej kot lahka naloga. Če vprašam njo, bi fotoaparat, kamero in še kaj malega bi se našlo, ampak ker je teta sitna in škrta, od mene takih daril pač ne more pričakovati. Jaz sem bolj za trajne spominke na življenjske jubileje ;) Čudna? Vem, ja!

Kar je pa pri vsem tem najbolj čudno, je pa to, da se mi sestra sploh ne zdi tako zelo stara (OK, tistih 15 let razlike, ki je med nama, ni omembe vredno), dočim pa mi je 18 let življenja nečakinje tako veliko, da kar ne morem verjet. Pa to skoraj ne more biti res – da je tisto bitje, ki je prvo privekalo na svet in sem ga lahko po mili volji mečkala in se z njim igrala, že polnoletno.

Mogoče se mi 45 ne zdi tako veliko, ker bom verjetno tudi jaz kdaj dočala to častitljivo ;) starost, hkrati pa se mi 18 let zdi ogromno, ker vem, da sem na tistem vlaku že bila. Who knows … :lol:

  • Share/Bookmark

24.03.2008

praznični preblisk

Zapisano pod: takle mamo — mici - 24.03.2008

Praznikov ne maram pretirano iz enega samega razloga: ker se vedno takrat naserjejo zraven še vsi bližnji sorodniki in potem samo sedimo in jemo. Smo pri enemu, sedimo in jemo. Se prestavimo k naslednjemu – jemo in sedimo. Potem ima vmes še kdo kakšen rojstni dan in zopet sedimo in jemo. In ker smo nagnjeni k pretiravanju, so mize vedno polno obložene … Se še ni zgodilo, da bi šel kdo od mize lačen ali pa ravno prav najeden. Noup, to pri nas ni možno. ;)

Potem naj se pa še kdo čudi, zakaj nas je preveč. Ker nam je tako fletno. ;)

Pa da ne bo pomote, sorodnikov ne bi zamenjala za nič na svetu.

  • Share/Bookmark

20.03.2008

pametnjakoviči

Zapisano pod: pošta — mici - 20.03.2008

5166854.jpg

No, saj ideja je precej zanimiva – meni namreč nikoli ne bi kaj takega padlo na pamet, pa vendar what are they thinking? Če sploh kaj razmišljajo. Ali pa se pripravljajo na skupinski samomor…

  • Share/Bookmark

8.03.2008

ko mi zapaše

Zapisano pod: moje — mici - 8.03.2008

… grem na sprehod. Ta ritual mi zadnje čase često zapaše. Pa niti ne vem, zakaj.

Prav rada imam tele sprehodke. Za eno urico skočim v gozd, ki mi maha čez cesto ali pa grem do najbolj oddaljene točke, ki še spada pod naš kraj ali pa preprosto samo delam kroge po glavni cesti.
Zjutraj, malo čez šesto je prijetno hladno, zato vsa zdekana in zavita hodim po cesti kot kakšen veliki hodeči buhtelj. Potem pa veselo na delo. In takrat noben problem ni več nerešljiv. Samo malo je treba prevetriti možgane.
Popoldne, takoj po šihtu pa je sprehod po gozdu silno osvežujoč. Nikjer nikogar, če pa že srečam koga, so pa ta srečanja prijetna. En sam velik ljubi mir, ki ga tako pogrešam čez dan.
Večerni sprehodi so mi pa od vseh najbolj ljubi. Ko mi uspe koga sneti s kljuke, da gre z menoj. In po poti se razvijejo vsemogoči in nemogoči pogovori, debate in teme. Potem pa samo še pod tuš in pod kovter.

Naslednji dan pa znova, ko mi zapaše … grem na sprehod.

  • Share/Bookmark

6.03.2008

odhajaš

Zapisano pod: up close — mici - 6.03.2008

Ti greš, jaz ostajam…
…bi šla s teboj, vendar ne grem…
…lepo mi je v tvoji družbi, čutim, da sem cenjena – ne zaradi tega, kar naredim, ampak ker sem, kar sem…
…ne želim te izgubiti…
…nočem pa tudi, da trpiš, zato je bolje zate, da greš…
…naprej…
…kjer ni ribarije, kjer ni poniževanja…

Vedi pa…
…da te zelo cenim…
…da sem ti hvaležna za izkazano zaupanje…
…da ti želim vse najboljše – vedno!

  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |