Mici






         življenje s krili

30.04.2008

zvestoba

Zapisano pod: takle mamo — mici - 30.04.2008

zvestôba  -e ž (ó) lastnost zvestega: verjame v fantovo zvestobo; ne dvomi o njeni zvestobi; zakonska zvestoba / obljubiti, priseči si zvestobo; prelomiti zvestobo; zaupal mu je, ker je poznal njegovo zvestobo in poštenost; omahovati v zvestobi komu; zvestoba domovini, narodu / zvestoba delu, načelom / portretna zvestoba; prevajalčeva zvestoba izvirniku

Zakaj nikjer ni omenjena zvestoba lenobi? Mah … verjetno zato, ker ni treba posebej razlagat, kaj to je, ker … no … je to kristalno jasno, vem kako izgleda in tudi vem, kako se počuti/š/m takrat/zdaj/ta trenutek

Upam, da sem edina …

  • Share/Bookmark

29.04.2008

“zbrka”

Zapisano pod: moje — mici - 29.04.2008

včasih imam toliko povedati, da besede ne pridejo vse na vrsto dovolj hitro in se zato zatikajo in se spotikajo ena ob drugo … danes pa sem bolj kot ne redkobesedna … in vse, o čemer govorijo ljudje okoli mene, je en sam balast … ni pomembno …

… če bi le lahko, bi se zatekla v varen objem prazne sobe, kjer ne bi bilo nikogar drugega, kot le … pa kljub vsemu prevečkrat bežim iz te sobe … nimam miru … okoli mene je samo tišina, ki vpije … je hrup in ropot, ki ničesar ne pove … je temna svetloba …

… jaz bi pa tako rada svetlo temo …

  • Share/Bookmark

15.04.2008

razočaranja

Zapisano pod: moje — mici - 15.04.2008

Prav nič ni prijetno, ko ugotoviš, da ljudje, ki jih imaš rad, niso to, kar si vedno mislil, da so.

  • nihče si ne zasluži kritike, če mu prej ni povedamo točno, kaj se od njega sploh pričakuje;
  • z osornostjo in cinizmom odgovarjati svojim sodelavcem … imej vsaj prekleto dober razlog za to;
  • ignoranca je znamenje tvoje nedoraslosti in ne nespameti sogovornika;
  • vse lepe in osladne besede, so resnično samo to – lepe in osladne, resnica je pa velikokrat vse kaj drugega kot lepa in osladna – bodi toliko fer, da si jo upaš povedati na glas

Mah, še vse kaj drugega bo treba preživeti, pa da ne bi prebavili tega razočaranja … ? :?

  • Share/Bookmark

10.04.2008

o, kako je to res

Zapisano pod: pošta — mici - 10.04.2008

Čisto iz matematičnega vidika, gre to nekako takole:

KAJ naredi celoto(100%)? Kaj to pomeni dajati VEČ kot 100%? Ste se kdaj vprašali, kaj mislijo ljudje, ko rečejo da dajejo več kakor 100%? Prav gotovo je bil že vsak od nas vsaj enkrat na tistih sestankih, kjer nekdo od nas zahteva, da damo preko 100%. Kaj pa doseči npr. 103%? Kaj pa to pomeni 100% v življenju?

Predstavljam Vam enostavno matematično formulo, ki Vam bo tako, kakor je meni, pomagala najti odgovor na zgornja vprašanja

Recimo, da črkam
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
priredimo vrednosti na sledeč način
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26

Sledi da
H-A-R-D-W-O-R-K (trdo delati)
8+1+18+4+23+15+18+11 = 98%

in

K-N-O-W-L-E-D-G-E (znanje)
11+14+15+23+12+5+4+7+5 = 96%

Ampak:

A-T-T-I-T-U-D-E (odnos do dela)
1+20+20+9+20+21+4+5 = 100%

in:

B-U-L-L-S-H-I-T (saj veste kaj je to)
2+21+12+12+19+8+9+20 = 103%

AMPAK poglej kam te lahko pripelje poljubljanje…:

A-S-S-K-I-S-S-I-N-G (slovensko: ritolizništvo)
1+19+19+11+9+19+19+9+14+7 = 118%

Torej lahko z matematično gotovostjo trdimo, da nas TRDO DELO in ZNANJE pripeljeta zelo blizu cilja, pravi ODNOS DO DELA nas pripelje do željenega cilja…
Toda le NAKLADANJE in RITOLIZNIŠTVO, nas POŽENE visoko preko vseh meja…

  • Share/Bookmark

9.04.2008

skeptik

Zapisano pod: moje — mici - 9.04.2008

Glede na to, da v vsako stvar dvomim, še najbolj pa vase, res lahko z gotovostjo rečem, da sem en velik skeptik. Brez olepšavanja. Tako je.

Veliko je stvari, ki sem se jih v preteklosti že lotila in tudi kar precej od teh začetih jih je splavalo po vodi, so šle, se niso uresničile, jih nisem speljala do konca … Obstaja pa ena sama, ki se je lotevam znova in znova, pa mi še nikdar ni uspelo. In to je vztrajanje pri sprejeti odločitvi oz. pri poti, ki vodi do cilja. Ne glede na to, kakšna je odločitev.

Res je, da sem tudi že kakšno stvar, ki sem jo začela, pripeljala do konca, vendar nikoli po poti, ki sem si jo na začetku začrtala. Vedno sem hvalata krivine.

Zato sem se danes na hitro odločila, da preverim, koliko časa uspem vztrajati na zastavljeni poti preden priredim pravila igre, da je meni lažje in lahko brez večjih muk in odrekanj morda celo pridem do cilja.

Torej, današnji dan je prvi – in mi je zaenkrat uspelo. ;-)

  • Share/Bookmark

7.04.2008

ananasova dieta

Zapisano pod: miks — mici - 7.04.2008

Ali ste že kdaj slišali za ananasovo dieto?

To je dieta, pri kateri ješ vse, razen ananasa. ;-)

ananas.jpg

  • Share/Bookmark

6.04.2008

jutro

Zapisano pod: off, up close — mici - 6.04.2008

Kaj je lepšega kot da se zbudiš v sončno jutro, ko ptički tako veselo žvrgolijo, da te kar vrže ven iz postelje. Jutranja rutina je samo vprašanje sekund in ne več minut, ker te pred vrati čaka prijeten vetrič, prebujajoč se dan, morje, ki tako prijetno šumlja in popoln mir, ker vsi ostali še spijo.

In potem se odpraviš na sprehod ob obali. Desno je stena, klif, levo morje, ki šumi, v daljavi se vidijo Benetke, pa Triglav ti veselo maha, ker ga je vzhajajoče sonce že pobožalo, Nanos se boči, … za teboj še zaspan hotel, pred teboj pa Piran, ta prekrasni Slovenski lepotec, katerega gracioznost in veličina še prav posebej izstopata v tišini in miru, ko vse še počiva in spi, ko se prvi prebivalci nagibajo skozi okna svojih stanovanj in slišiš tisto tako lepo primorsko, značilno piransko govorico domačinov …

Takrat začutiš, da si sam del vsega tega, vse te lepote, krasote. Takrat spoznaš, da si hkrati tako majhen, tako nepomemben. In ko se ustaviš in zapreš oči … to je to. Brez tega ni mene, ni nikogar in tudi jaz nisem nič, če nimam tega. Tega trenutka, ki se je zapisal v večnost, ki mi je zlezel pod kožo. Ki mi je odprl oči. Zdaj vem. To sem jaz. Velika in hkrati majhna. Glasna in tiha. Opazna in nepomembna. Živahna in zaspana. Vroča in hladna. Ti in jaz. Brez tega ni nič … to je vse …

  • Share/Bookmark

5.04.2008

team working

Zapisano pod: samo mnenje, takle mamo — mici - 5.04.2008

Evo, končali. Ni bilo tako grozno, kot je bilo pričakovati, ni pa bilo tudi ne briljantno, kot bi lahko bilo.

Če sama potegnem črto čez zadnja dva dneva, moram odkrito priznati, da mi je bilo všeč. Predvsem to, da smo staknili glave skupaj in namudrili eno pametno zadevo, ki ni tako preprosta, niti ni najlepša, je pa naša in to je bistveno. Rodili oz. bolje rečeno spočeli smo PUIS-a, ki že ima več ljubkovalnih imen (domišljija nima meja ;) ). Kdaj bo rojstvo tega srečnega deteta še ne vemo, ker se mu morajo celice šele začeti deliti, je pa bistveno, da je seme vrženo v zemljo in da že kaže zametke kaljenja.

Prav fascinantno mi je bilo dva dni gledati sodelavce v okolju, ki ni naše primarno okolje, kako smo se v njem znašli, kaj nas je vleklo, kako in koliko je kdo prispeval pri oblikovanju našega puiseka predvsem pa, kako so bile razdeljene vloge. Če sem še pred dnevi mislila, da smo vsi odprti za nove ideje, za nove izzive, da smo team, ki drži skupaj, danes vem, da temu ni tako. Jah, sem pač naivna, ker je zame vsak človek dober, dokler ne dokaže nasprotno. Razočarali so me tisti, od katerih tega nisem pričakovala, ker so se držali svojega “prav” kot pijanec plota ob tem pa mendrali vse, ki s(m)o jim bili napoti.

Pa nič zato. Vem, da bom sama dala vse od sebe in tudi druge primorala, da bodo kaj naredili, ker mi ni vseeno za firmo, ker mi ni vseeno, če stvar zaživi ali pa se nanjo pozabi. Kar je dobro, je treba ohranjati in negovati. Če je pa zanič, bo pa tako ali tako samo propadlo.

Pa tudi bi bila izredna škoda, če ne speljemo tega puiseka, ker bodo uporabniki prikrajšani za vsaj eno “pametno” iz našega bogatega besednega zaklada, ki se bo uporabljal na call centru.
Kako se imenuje ženska različica produkta PUIS? Prasica
Kako bi lahko poimenovali tri stopnje razvoja projekta PUIS? Odoiek, puis, meriasec
Kaj rečemo, če PUIS ne dela, če sistem pade dol? Prasec se je spet usral

  • Share/Bookmark

3.04.2008

team building

Zapisano pod: off, takle mamo — mici - 3.04.2008

Jutri odhajamo na team building. Sicer ne vem čisto točno, zakaj ga sploh rabimo, saj smo kar precej dober in uigran team, zastopimo se odlično, delamo pa tako ali tako najboljše in pri delu damo vedno vse od sebe. No, če šefi pravijo, da nam ne bi škodilo, potem že mora biti dobro.

Sicer sem že 14 dni slabe volje, ker se moram odpovedati še enemu izmed mnogih družinskih slavij, ki jih imamo v zadnjem času (in katerega sem se veselila že precej dolgo), ampak kot je rekla moja frau Direktorin je treba stremeti za višjimi cilji – karkoli že to pomeni. :???:

Priznati pa moram, da smo se v službi v tem tednu že toliko presmejali na temo team buildinga, da prav slabo in hudo verjetno tudi ne bo. Bomo videli (je rekel slepi). ;-)

Štartamo takoj ob 6h zjutraj. Pa naj še kdo reče, da v naši firmi ne skrbijo za dobro počutje svojih zaposlenih… :twisted:

  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |