Mici






         življenje s krili

6.04.2008

jutro

Zapisano pod: off, up close — mici - 6.04.2008

Kaj je lepšega kot da se zbudiš v sončno jutro, ko ptički tako veselo žvrgolijo, da te kar vrže ven iz postelje. Jutranja rutina je samo vprašanje sekund in ne več minut, ker te pred vrati čaka prijeten vetrič, prebujajoč se dan, morje, ki tako prijetno šumlja in popoln mir, ker vsi ostali še spijo.

In potem se odpraviš na sprehod ob obali. Desno je stena, klif, levo morje, ki šumi, v daljavi se vidijo Benetke, pa Triglav ti veselo maha, ker ga je vzhajajoče sonce že pobožalo, Nanos se boči, … za teboj še zaspan hotel, pred teboj pa Piran, ta prekrasni Slovenski lepotec, katerega gracioznost in veličina še prav posebej izstopata v tišini in miru, ko vse še počiva in spi, ko se prvi prebivalci nagibajo skozi okna svojih stanovanj in slišiš tisto tako lepo primorsko, značilno piransko govorico domačinov …

Takrat začutiš, da si sam del vsega tega, vse te lepote, krasote. Takrat spoznaš, da si hkrati tako majhen, tako nepomemben. In ko se ustaviš in zapreš oči … to je to. Brez tega ni mene, ni nikogar in tudi jaz nisem nič, če nimam tega. Tega trenutka, ki se je zapisal v večnost, ki mi je zlezel pod kožo. Ki mi je odprl oči. Zdaj vem. To sem jaz. Velika in hkrati majhna. Glasna in tiha. Opazna in nepomembna. Živahna in zaspana. Vroča in hladna. Ti in jaz. Brez tega ni nič … to je vse …

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |