Mici






         življenje s krili

27.05.2008

zakaj me na koncu dneva bolijo oči

Zapisano pod: samo mnenje — mici - 27.05.2008

V službi delo zahteva, da več ali manj sedim pred računalnikom in delam z njim. Torej, če preračunam, je to približno vsaj 6 efektivnih ur gledanja v monitor. Ko pridem domov, je moja odvisnost v tem, da takoj prižgem računalnik in pogledam, če me je med tem, ko sem bila na poti iz službe domov, doletela kakša pošta. Seveda si lahko brez slabe vesti prebrskam tudi vse tiste strani, ki jih gledam za svoje, ne za službene namene, kar mi povečini vsega skupaj do večera (z manjšimi ali večjimi od-monitorskimi pavzami) vzame zopet približno dobro uro. Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi obveznega gledanja televizije pred spanjem, po možnosti v popolnoma zatemnjenem prostoru brez kakršnekoli svetlobe, razen ekranske.

Res, da sem zjutraj kolikortoliko spočita in mi gledanje v ekran brez krajših ali daljših premorov ne povzroča večjih težav, pa vendar se še vedno čudim, zakaj me ob koncu dneva vedno pogosteje pečejo/bolijo oči.

Do danes mi ni niti na kraj pameti padlo, da se do svojih oči obnašam izredno mačehovsko. Pa vendar lahko ta trenutek z gotovostjo trdim, da je vse to res. Kot da oči ne bi bile moje, kot da se ne bi mogle nikoli in nikdar utruditi, kot da bi jih lahko vsak trenutek zamenjala za bolj spočite, bolj sveže, bolj neutrujene. Pa ne gre. Tega ne morem narediti – na srečo ali pa na žalost (kakor za koga).

Žal ne poznam recepta, kako to čez noč odpraviti, pozdraviti, spremeniti na bolje in kolikor se poznam mi tudi sprejemanje takih ali drugačnih planov pri tem ne bo veliko pomagalo (sem že prevečkrat brezuspešno poskusila, da bi se še enkrat pustila svoji domišljiji speljati na led). Zato bo vse, kar bom rekla za konec, tole: tudi če problema ne odpravim, je važno, da se ga vsaj zavedam.

  • Share/Bookmark

25.05.2008

potoplice

Zapisano pod: MS, off — mici - 25.05.2008

Zakaj gre čas tako hitro naprej? Se mi zdi, da sem šele včeraj odhajala na dopust v toplice, evo, pa sem že nazaj. Pred odhodom sem se hecala, da bodo tam itak sami penzionisti in da mi bo hudo hudo dolgčas, pa sploh ni bilo tako.

Prav presenečena sem bila, ko sem videla (za moje pojme) precej veliko število mojih vrstnikov z enako diagnozo, ki so prišli na obnovitveno rehabilitacijo. In res smo se obnovili – no, vsaj jaz sem se.

Moj dan je izgledal približno takole (na kratko in brez nepotrebnih detajlov): zjutraj vstajanje, zajtrk, terapija I, pol ure frej, terapija II, spet ene pol ure frej, terapija III, terapija IV, spanje, kosilo, spanje, branje knjige, spanje, večerja, “zmenek”, ob osmih pa spet nazaj k branju knjige in reševanju sudokujev, potem pa spat. Torej, na kratko bi lahko uporabila cele štiri besede, ki bi zobjele mojih zadnjih 10 dni - spanje, branje, hranjenje in terapije. Priznati je treba, da je za tak dnevni red poskrbelo malček tudi vreme, ki je bilo od sobote do četrtka “poscano”, sem pa zato zadnje tri dni izdatno izkoristila za sprehode in preživljanje večine časa na soncu in vetru.

Sicer sem vedela, da sem potrebna spanja, vendar sem preteklo nedeljo sama sebe prekosila – mislim, da sem vsega skupaj v nedeljo spala 15 ur. Sicer ne v kosu, pa vendar – ponoči 9 ur, dopoldne 2 uri ter popoldne 4 ure. Nič čudnega, da sem prišla nazaj vsa čila in spočita. ;)

Kar se pa hrane tiče pa priznam, da še nisem bila v hotelu, toplicah, zdravilišču, kjer bi imeli tako pestro, raznoliko in predvsem okusno hrano (pa sem jih obiskala že kar precej, doma in v tujini). Najbolj so me pa navdušili večerni meniji – izbiral si lahko med 4 različnimi meniji, med katerimi je en vseboval samo sadje. Kaj hočeš boljšega, kot lahko večerjo. Resnično pohvalno. Izbira izredno velika, okusna, hrana nemastna, ne pretirano nasitna, … Skratka: ni, da ni.

Eh, kaj naj rečem – takoj bi šla nazaj. Pa žal ne gre, ker sem do prihodnjega leta izkoristila svoj bonus za obnovitveno rehabilitacijo. Prihodnje leto pa spet. ;) Do takrat pa: veselo na … tlako. ;)

  • Share/Bookmark

15.05.2008

predtoplice

Zapisano pod: MS, off — mici - 15.05.2008

Kako si predstavljam, da bo gledalo naslednjih 9 dni v toplicah:

  • okoli mene bodo sami neznani ljudje, tako da se mi ne bo potrebno pretirano ukvarjati z njimi – jaz bom pustila njih popolnoma pri miru, oni pa mene
  • končno se bom spet lahko cele dneve premetavala po postelji brez kakršnegakoli občutka slabe vesti, še posebej, če bo vreme res tako kislo, kot napovedujejo
  • moj Fiđi bo spet prišel na prvi tir – bova slikala in slikala, pa še slikala bova zraven ;)
  • v primeru prijetno hladne vode v bazenu obljubim, da se bom dooooolgoooo namakala in čofotala … OK, če mi bo začela rasti kožica med prsti, potem bo že malček preveč, ampak tudi to ne bi bilo slabo – bom vsaj fenomen, ko pridem nazaj
  • po ne vem koliko časa bo to prvi dopust, kjer ne bom imela dostopa do kakršnegakoli računalnika, zatorej tudi ne bom imela skušnjave od daleč urejati in kontrolirati stvari, ki se dogajajo v službi – bodo že zdržali brez mene, saj ne bo prvič
  • šla se bom spoznavanje narave in družbe – okolica, ljudje, znamenitosti, narava, …
  • totalno bom odklopila vse – sicer bo spet kriza, ko pridem nazaj, ampak za 9 dni intenzivnega puščavništva sem pripravljena tudi na krizo ob vrnitvi
  • pustila sem bom razvajat – sicer ne vem, kaj vse me čaka, kakšne kure in terapije mi bodo dali, ampak ker sem odprt človek, bom gotovo vse z veseljem sprejela ;) (še posebej, ker je vse zastonj)

Kaj moram storiti še pred odhodom:

  • kupiti križanke (sudoku – najtežje, da mi jih ne bo prehitro zmanjkalo) (danes)
  • v knjižnici si sposoditi nekaj čtiva (danes)
  • psihično se pripraviti, da bom telefon namenoma puščala v sobi
  • še zadnjič preverit, kam se bom lahko hodila crkljat, če bodo seveda vrata odprta, drugače bo pa bolj žalostno ;)
  • preverit, ali obiski zadnji vikend še veljajo, ali so se samodejno premislili (danes)
  • aja, pa spakirati tudi ne bi bilo slabo ;)  (eh, to bom v petek, prej ni potrebno)
  • Share/Bookmark

12.05.2008

slovenščina

Zapisano pod: takle mamo — mici - 12.05.2008

Nisem nek freek na slovenščino ali pa na popolno rabo knjižnega jezika, me pa večkrat zmoti izgovorjava ali pa tvorba stavkov, ki nikamor ne peljejo.

Pred časom sem se precej nasmejala na račun materne šprahe, čeprav je vse skupaj precej žalostno. Žal.

Ali morda kdo ve, zakaj smo postali tako popustiljivi do vseh spakedranščin in zmazkov besed, ki se uporabljajo(-mo) v pogovornem jeziku? Pa tu ne mislim na mladež, ki (sramotno) dandanes niti ne ve točno, kako se pravilno napiše ponedeljek, ali z e-jem ali brez (pondeljek, ponedeljk ipd.), pač pa na strumne gospe in gospode, ki s svojimi bleščečimi kostimi po zadnji modi in kravatami tvorijo intelektualno srenjo, po kateri naj bi se zgledovali tudi mi, navadno državljani in smrtniki.

Svoje dni sem se še lahko nadejala, da bom ob poslušanju parlamentarnih razprav ujela kak izraz, ki bi mi morda lahko kdaj kje koristil in bi ga morda celo razumela, danes pa se samo zgrozim, ker pri poslušanju kateregakoli pogovora višje izobraženega ljudstva ne razumem niti 50% besed, da o formulaciji izgovorljenih stavkov niti ne govorim.

  • Share/Bookmark

11.05.2008

poletna radost

Zapisano pod: jumy — mici - 11.05.2008

Ker se pričenjajo pretežno topli dnevi in ker pri nas tudi neprestano nekaj praznujemo in ker sem dežurni tortopek v familiji, sem staknila receptič za hitro pripravljeno poletno torto brez pečenja. ;-)

Torej, nabaviš že spečene oblate za torto, pol kile sezonskega sadja (pri nas smo navalili na jagode, ker so pač trenutno aktualne), enako količino skute ter 1/4l sladke smetane. Dno torte je že narejeno (en oblat je dovolj), zato samo položiš poden v pekač za torte, nanj naložiš na koščke narezano in oprano sadje (lahko se ga malček posuje s sladkorjem, vendar ni nujno), čez to pa namažeš skupaj zmešano skuto s stepeno sladko smetano. Sladkor je optional. Če je zmes skute in smetane preveč tekoča pa lahko vmes zamešamo še malček želatine, da “potegne skupaj”. Ko je vse lepo pripravljeno, postavljeno, pa samo še za dve urici na hladno, potem pa navali narod.

Taka torta gre za med …

dscn3527a.JPG

Slika ni ravno najlepša, ampak torta je še vedno izredno dobra … ;-)

  • Share/Bookmark

6.05.2008

na tleh

Zapisano pod: moje — mici - 6.05.2008

Vse prevečkrat me presenetijo stvari, ki so tako naravne in je edino prav, da se zgodijo. Me vržejo iz tira, potem pa me pustijo ležečo na tleh …

 juliet_lying_on_the_floor.jpg

  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |