Mici






         življenje s krili

22.06.2008

život je borba

Zapisano pod: up close — mici - 22.06.2008

Žal ne morem nič pomagat – sem taka, kot sem in s tem moram živet. A ni že to dovolj velika kazen zame? Očitno ne. Zato me čakajo še nadaljne preizkušnje. Še začele se niso, pa že vem, da bo težko.

6 let nazaj sem se borila kot zverina in si za skoraj 2 leti celo izborila obdobje miru. Bilo je lepo, res lepo. In potem so si drugi izborili zmago. Poraz ni nikoli prijeten. Pa sem vseeno sprejela in mislila, da je zadeva zaključena. Ampak očitno še ni. Spet se napoveduje borba, kaj borba, mesarsko klanje. Samo da tokrat ne vem, ali bom sploh še lahko zmagala. Ker mi zmanjkuje moči, volje, upanja, … Ker se bojim, da se bom vdala še preden se bo resnično začelo.

Tega pa nočem. Ne smem dopustit.

Pa saj mi Šef ravno danes pravi: “Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej!”

OK, grem naprej in se ne bojim. Ne K., ne sebe, ne prihodnosti. Zaradi Tebe.

dvz0021a.JPG

  • Share/Bookmark

18.06.2008

moje pesmi moje sanje

Zapisano pod: off, takle mamo — mici - 18.06.2008

Ne vem, kaj sem storila, da sem si to zaslužila, ampak karkoli je bilo, je bilo očitno zelo vredno.

mpms.jpg

Že kot mala deklica sem vsakič, ko sem zaslišala glas Julie Andrews poskočila in začela peti in plesati po hiši, dvorišču, stopnicah ali kjerkoli je že bilo. Na pamet sem znala vse pesmi in filma Moje pesmi moje sanje. Oh, to je bil res moj film.

In včeraj sem si ogledala tudi musical v izvedbi Delavnice Musiké in Prešernovega gledališča Kranj. Ne bom posebej opisovala ali pa sploh kako drugače komentirala izvedbe, nastopajočih, vse kar lahko rečem je: Fantastično. Fenomenalno. Enkratno. Odlično… Mi zmanjka presežnikov, ki bi vse to lahko opisali.

Toliko malenkosti, ki naredijo stvar enkratno, toliko detajlov, ki se ti vsedejo v srce, da bi kar ostal na stolu in gledal ponovitve še in še in še in še. Pesmi, meni tako zelo domače in znane, pa vendar spet in spet popolnoma nove in še nikoli slišane. Zaspala sem z melodijo v ušesih, zbudila sem se v glasbi, ki mi je odmevala.

Pa še par utrinkov:

  • malemu Kurtu so se tako posrečeno tresle hlače
  • nune sicer precej karikirano izpadejo firbčne, vendar je vse to še kako res – tudi v resnici so tako firbčne ;-)
  • tudi to, da Veselku na momente znanjka glasu, se tako fantastično sklada z zgodbo, da zgleda, kot da je to planirano (pa ni)
  • Simona H2O je, odkar ni več Mopet Showa, neverjetna (prej mi nikoli ni bila pretirano pri srcu)
  • Max (Branko Jordan) nikakor ne bi mogel biti zaigran bolje, kot je bil – enkratno
  • če pa zaradi drugega ne, se pa splača it ogledat musical zaradi  Frau Schmidt (Vesna Slapar)
  • Share/Bookmark

11.06.2008

iz poštnega nabiralnika

Zapisano pod: pošta — mici - 11.06.2008

GREM VČERAJ IZ PISARNE DOL, V TRGOVINO POLEG POŠTE, PRIDEM VEN IN VIDIM ENO NULO OD KIFELJCA, POLEG AVTA, KI PIŠE PARKIRNI LISTEK. STOPIM ZRAVEN: “DAJ NO, ČLOVEK, DAJ MIR, KAJ PIŠEŠ TO, NE SE HECAT!”
ME JE KAR PRESLIŠAL IN PIŠE DALJE TISTI LISTEK! “NACISTI PAPIRNATI, INKASANTI ” – SE ZADEREM, – ON PA Z NASMEŠKOM ZAČNE PISATI DRUGI LISTEK!
PONORIM: “SI NIČ DRUGEGA, KOT EN KUP DREKA, KIFELJC! GNILOBA, NOREC ZARUKANI!!” ITAK DRUGEGA NE ZNAŠ. MATER TI J… ”
ON PA MIRNO PIŠE, ZATAKNE ŠE DRUGI LISTEK ZA BRISALCE IN ZAČNE PISATI TRETJEGA!
“PI….!”
VSE SKUPAJ JE TRAJALO KAKIH 20 MINUT – BOLJ KO SEM GA ZMERJAL, VEČ LISTKOV JE BILO ZA BRISALCI! POTEM SEM SE NAVELIČAL IN ODŠEL!

PA KAJ ME BRIGA! SAJ NI BIL MOJ AVTO! :P

Nekatere napake so tako zabavne, da jih je skoda narediti samo enkrat. ;)

  • Share/Bookmark

5.06.2008

včasih

Zapisano pod: up close — mici - 5.06.2008

… je dobro slediti občutku. Ker grem takrat spet malo v kraje, kjer že kar en lep čas nisem bila, ker si dovolim tudi malo off stanja, kjer mi spet pridejo misli, ki jih večino časa tako vestno in vztrajno odrivam stran, ker preveč bolijo.

Ni se treba vedno pripravljati na vsa srečanja. Občsano je treba dovoliti, da se kar sama zgodijo, da si tam in da poveš tisto, kar nosiš v sebi – brez predhodnih priprav, saj je dva meseca in pol precej dolgo. In tudi dopustiti je treba, da ljudje, s katerimi bi morda rad spregovoril par besed, odidejo pred koncem, brez pogleda, brez pozdrava.

Škofja Loka je že davno za teboj, Toni je tudi drugje, tako da ne čakaj na prihodnje srečanje, na obujanje spominov, ker jih ni in jih nikdar ne bo več. Je bil in ga ni več – tudi jaz sem bila in nisem več.

Pa vendar moram priznati, da so mi zadnja 4 leta po odhodu prinesla toliko lepih, dobrih stvari in ljudi, ki jih ne bi nikdar spoznala, če bi ostala. In zato se vedno z veseljem prepustim temu off stanju, ker mi jasno predoči, česa vsega ne bi bilo, če ne bi bilo, kot je.

off.jpg

  • Share/Bookmark

4.06.2008

žena ali prijateljica

Zapisano pod: samo mnenje — mici - 4.06.2008

Na poti v službo sem po radiu poslušala jutranjo temo: ali naj Bushevo ženo (ki bojda v kratkem pride v Slovenijo na obisk s svojim možem) sprejme Türkova žena ali Janševa prijateljica?

Jah, no, kaj naj rečem – ali se je o tem sploh treba spraševati, zakaj pa imamo protokol oz. kje je v tem primeru enakost vseh državljanov – nima veze, ali si predsednik države ali premier? Res, da smo Slovenci napredni in je po našem zakonu (kdo ga je že sprejel?) partnerji v izvenzakonski skupnosti popolnoma enake pravice kot partnerja v zakonski skupnosti, pa vendar me zanima, ali je res to imidž, ki ga hočemo kazati drugim?

Zanimiva se mi je zdela primerjava enega izmed poslušalcev, ki je rekel, da naj Bushevo ženo sprejme boljša polovica tistega, ki je Busha sploh povabil v Slovenijo. Saj goste, ki so povabljeni, sprejme navadno gostiteljica in ne sosedova žena, četudi je sosed zraven. Pa vendar, če goste povabiš k sosedom domov, jih ne moreš sprejeti ti, mar ne?

Mah, vse skupaj je spet še eno nabiranje političnih točk. Pa kaj jim morem, če še niso dojeli, da so vse skupaj popolnoma spušili že long ago. Vsi skupaj

  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |