Mici

Vsake toliko pogledam po hladilniku, če je kaj uporabnega in če se da kaj iz tega narediti.
No, danes sem našla skuto.
Izredno uživam pri pripravi testa, ki ga lahko mirno in brez slabe vesti valjam in premetavam po pultu. Jah, peka je lahko včasih tudi izredno dober način sproščanja. Edini pogoj je, da imaš zraven sebe kozarec vode, s katero se nalivaš do onemoglosti, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da pecivo ne ugleda dnevne svetlobe (prvič, če delaš ponoči in drugič, če je na smrt dobro in si lačen).
Torej, vzela sem moko s ščepcem sode, malček margarine in sladkorja ter jajce, vse to zgnetla, razvaljala in naložila v pekač.

prva plast

Potem sem se pa lotila srednje plasti. Vem, da je treba (no, da naj bi se to naredilo) pred pričetkom dela/peke pripraviti vse sestavine, ampak ker jaz tako ali tako vse vem, sem delala na suho. V posodo sem zmetala skuto, sladkor, rumenjake, limonino lupino in rum, potem se je pa zataknilo pri pudingu… Nisem ga nikjer našla, čeprav bi skoraj lahko prisegla, da je še bil v omari, ko sem iskala primeren recept (torej eno uro prej ). Kaj pa zdaj?
Bogu hvala za vse sorodnike, ki živijo v bližini. Moja sestra pa res vedno ima vse pri roki, ko kaj potrebujem. In tako sem se odpravila čez cesto po puding, malo poklepetala (OK, pol ure, ampak kaj je to v primerjavi z večnostjo?) ter planila nazaj v kuhinjo, kot da bi mi gorelo za petami, saj se je že mudilo s pripravo peciva…Torej, v zgoraj omenjeno packarijo sem vrgla še prašek pudinga, zmešala vse skupaj in zalila z mlekom, potem pa takoj nalila to tekočo zmes v pekač in hop v pečico.

srednja plast

Po četrt ure pečenja sem na vrh namazala le še sneg beljakov, vse skupaj še za par minut postavila v vročico… ups, pečico in ko je sneg prijetno porjavel iz pečice vse skupaj zanesla na balkon/na hladno.

finiširan topping

Zdaj pa samo še čakam na kakšno povabilo na obisk, da lahko gostiteljem odnesem to dobroto.

• kako prijetno je, ko so vsi šefi na službeni poti. Nobenih dodatnih nujnih opravil ampak samo tisto, kar že tako ali tako delam. Lepo v miru
• včasih se je izredno težko zadržat in ne povedat na glas, kaj me muči – vendar se splača, saj so rezultati fenomenalni: nič slabe vesti, nič slabe volje, nič opravičevanja ali pa dodatnega razlaganja, zakaj in kako…
• dokler so starši z nami, smo lahko za vsak nov dan hvaležni – tudi, če se kdaj spričkamo, če se kdaj usekamo, če se kdaj grdo gledamo – važno je, da SO
• biti organizator nekega družabnega dogodka ni mala stvar; še dobro, da nisem tudi gostitelj
  če slučajno pozabiš zjutraj na zobno ščetko, imej v predalu vedno pri roki paket žvečilnih gumijev – za prvo silo zaležejo
• čeprav je veseli december, se ne počutim prav nič veselo – morda bo krivo vreme ali pa gneča na cestah in v trgovinah ali pa pomanjkanje spanja ali pa … kaj vem
• letos se z veseljem odpovem vsem novoletnim zabavam in praznovanjem takšnim in drugačnim; družba mojega Dragega mi popolnoma zadošča, samo kaj, ko se ne vidiva prav veliko (my bad my bad)