Mici

Kako zanimivo je razmišljati nazaj – posebej ob prihajajoči najdaljši noči.
Vsako leto sem se strašno veselila praznovanja Novega leta in bilo mi je mučno in neprijetno, če do srede decembra še nisem vedela, kje bomo praznovali. Vedno je bilo veliko dogovarjanja, govorjenja, planiranja…

Letos pa se takim in podobnim pogovorom kar izogibam. Mi niso prijetni. In tudi ne zaželjeni. Tako ali tako se kar drugi dogovarjajo v mojem imenu, kje bom, kaj želim, kaj bom delala… In žal jim ne morem/ne znam dopovedat, da bi najraje bila doma. Ker Novo leto zame nima več nobenega posebnega pomena. Ni več prehod, ni več prestop, ni več nič novo. Ampak vse je staro, vse je enako, le bolj glasno kot druge dni/noči. In žal se tudi nobena stara stvar ne konča in nobena nova ne začne, le staro se nadaljuje v novem.

Vse kar si letos želim je biti z Mojim in to je to. Nič objemanja vsevprek, nič nepotrebnih vljudnostnih besed, nič neprijetne tišine ampak samo bližina in tišina.
Bomo videli – se (kot vedno) puščam presenetiti.