Mici






         življenje s krili

29.01.2009

žal mi je …

Zapisano pod: off — mici - 29.01.2009

… za vse tiste, ki še ne vejo, da se iz mene ni varno norca delat.

Ker se jim vse vrne…

  • Share/Bookmark

z veseljem …

Zapisano pod: off — mici - 29.01.2009

… opravljam svoje delo
… sedim za računalnikom in po mizi premetavam papirje
… rešujem spore in iščem izgubljene dokumente
… petinsedemdesetkrat razložim, kako se naredi ena sama prevzemnica in zakaj je potrebno napisati datum
… sem v službi dokler ni delo opravljeno do konca, da lahko prihodnji dan dobim nove naloge in zadolžitve
… poslušam sodelavce, ko imajo dela čez glavo in pridejo samo malo se spočit k meni
… požrem veliko večino besed, ki bi jih rada izrekla dotičnim na glas, ker bi si vsaj enkrat zaslužili, da se jih ne gladi in ne boža ampak malo frcne tisti njihov ego
… sprejmem opazko in pripombo, da se tako ali tako nimam pravice pritoževati, saj ne delam nič posebnega in nič pomembnega
… sem na razpolago vsem in vsakemu, ki me pokliče ob mogoči in nemogoči uri in še z večjim veseljem takoj opravim vse, kar od mene pričakujejo/zahtevajo – tudi če to pomeni, da pridem nazaj v službo ob 8h zvečer, čeprav sem ob 7h šele odšla domov
… pokažem sodelavcu, kje ga je polomil in mu že miljontič povem, kaj je sploh narobe in kaj me moti
… pridem vsak dan med prvimi v službo in takoj pričnem z delom, ko drugi mirno kofetkajo in prebirajo dnenvo časopisje, saj tako ali tako ne pijem kave in zakaj bi potem sedela tam z njimi in zapravljala dragoceni čas :lol:
… se vsake tri mesece zaprem v skladišče in preštejem ves material, uredim vse police in nalepim vse nalepke, ugotavljam, kdaj je kdo kaj vzel in zakaj ni to nikjer zabeleženo, saj sem ja odgovorna za finančno vodenje skladišča; res ne vem, zakaj bi to delal skladiščnik, če pa lahko jaz
… ponoči po telefonu poslušam svojega šefa, ki obupuje nad sabo in nad svojim delom, nad svojimi podrejenimi in me sprašuje, kaj bi jaz naredila na njegovem mestu; zakaj bi človek spal, ko lahko firmo rešuje še ponoči

Najbolj sem pa vesela tega, da sem lahko administrative clerk. Vsaj vem, da moja leta študija matematike niso bila zaman. In svoje znanje lahko v veliki meri uporabljam pri zaključevanju delovnih nalogov, prelaganju papirjev, urejanju skladišča, krcanju sodelavcev in iskanju izgubljenih dokumentov.

Pa če nisem najsrečnejši človek… lucky me :evil:

  • Share/Bookmark

se splača?

Zapisano pod: moje — mici - 29.01.2009

Ali se splača, je sploh smiselno se truditi in delati po svojih najboljših močeh, pomagati sodelavcem in včasih tudi kaj namesto njih narediti, jih dobronamerno opomniti in s skupnimi močmi reševati probleme in zagate, ki nastanejo, če jih na koncu fašeš po glavi, dobiš servirano, da si destruktivno naravnan in da tako ali tako samo kvariš vzdušje v kolektivu?

  • Share/Bookmark

27.01.2009

totalno zadeta

Zapisano pod: off, up close — mici - 27.01.2009

No, zdaj pa imam.
Nisem se zaman bala telefonskega klica. Stari, danes sem totalno zadeta.
Sedim pred kupom papirjev, pred vsaj desetimi nalogami in pred celoletno analizo, po glavi mi hodi pa samo včerajšnji pogovor. Odmevajo mi besede. Vidim tiste oči, ki so me gledale, vrtale vame in me dejansko resnično videle. Ne morem si pomagat.
Zadeta sem od vsega. Zadeta sem od Njega!

Pa saj to je bilo za pričakovati, to je blo tako ali tako neizbežno. Zato sem se pa tako bala.
Vendar se ne bojim več. Sem samo neizmerno hvaležna K., da si je vzel čas zame, me poslušal … bil preprosto tam.

In čeprav se sliši totalno butasto, bi kaj takega privoščila res čisto vsakemu, ker je tako … lepo! :-D ;)

  • Share/Bookmark

26.01.2009

colored

Zapisano pod: pošta — mici - 26.01.2009

 

When I born, I Black

When I grow up, I Black

When I go in Sun, I Black

When I scared, I Black,

When i sick, I Black,

And when I die, I still Black…

And you White fella

When you born, you Pink,

When you grow up, you White,

When you go in Sun, you Red,

When you cold, you Blue,

When you scared, you Yellow,

When you sick, you Green,

And when you die, you Gray

And you calling me Colored??

 

(Aly El Sahly, a kid from Africa)

 

 

 

 

  • Share/Bookmark

25.01.2009

ko telefonski klic postane le še metanje kovanca

Zapisano pod: up close — mici - 25.01.2009

V vsej zmedenosti očitno res nisem več sposobna trezno presojati in bi vse rada naenkrat, hkrati pa si nič od tega niti ne želim.

Sedim v sobi in premišljujem: kaj se dogaja, kdo sem, kam grem, kje sem, kaj naj storim, kako naj se odločim,… in ves ta čas se mi prikazuje pred očmi on, s katerim sem se že velikokrat pogovarjala – o vsem. On, ki najbolj ve, kaj je bilo, kako je bilo in kaj/kdo/kje sem bila v vseh tistih časih/dogajanjih jaz.
In spet je blizu. Borih 100m stran od mene, pa si ga ne upam poklicat, si ne upam it k njemu, se usest zraven njega in ga poslušat, ga spraševat, se hecat z njim. Ne upam.

Obnašam se kot kakšna zaljubljena najstnica: si predstavljam najin pogovor, si želim čimvečkrat ga videti, ga srečati, poslušat njegove besede, hkrati pa se ga izogibam, mi je nerodno v njegovi družbi, se mi feclja jezik, kadar govoriva in sem totalno zmedena.
Ampak vse kar je med nama je eno veliko, globoko prijateljstvo. Cenim ga, mi je dragocen in izredno ga spoštujem. Zato, ker je in zaradi tega, kar je.

Že cel teden sedim pred telefonom in zbiram pogum, da zavrtim njegovo številko, pa se vedno zadnji trenutek premislim. Prišlo je že tako daleč, da sem danes metala kovanec – če pade cifra, ga pokličem, pa naj se svet podere…

Padel je grb…

  • Share/Bookmark

22.01.2009

teden

Zapisano pod: up close — mici - 22.01.2009

Prav rada bi enkrat preživela miren teden, za katerega bi že vnaprej vedela, kaj me v njem čaka in tudi da bi na koncu tedna lahko mirno pogledala nazaj ter si z veseljem zaželela še vsaj ena tak teden.
Ampak mirnega tedna že kar nekaj časa ni bilo.
No, zadnji teden je bil nekako pester, pa tudi naporen:

  • totalno me zvija – vsak prost trenutek mi po glavi hodijo raznorzna vpašanja eksistencialnega tipa, na katera sicer poznam odgovore, samo se mi ne zdijo zadovoljivi. Če povzamem na kratko, bi si srčno želela en tak hart to hart talk s K., pa ne zberem poguma, da ga polkičem in mu zatežim.
  • že pred mnogimi leti so izumili 8 urni delavnik. Zakaj sem potem jaz po 10+ ur vsak dan v službi? Mici, skuliraj se…
  • pravijo, da je za normalno funkcioniranje potrebnih vsaj 7 ur spanja (da lepotnega spanca niti ne omenjam ;) ) – vsak dan se v zaostanku vsaj za dodatni 2 uri…
  • sem pa v vsej svoji vnemi ta teden samo 2x padla ven. Pa še to so prisotni (in dokaj prisebni) osebki dejali, da ni nič napačnega. Očitno sem jih že navadila na svoje post PMS-e
  • SQL je zakon. OK, če pa znaš zraven še programirat, je pa še toliko bolje. Se mi pozna, da sem vse svoje računalniško-programerske projekte na faksu mirno preskočila, še tistega enega, ki se mu nisem mogla izognit, je na koncu po mojem polletnem trpljenju in matranju v enem mesecu rešil fizik. Miha, še vedno si odlično zapisan pri meni ;)
  • ko bi znala biti kot otrok, bi bilo vse mnogo lažje – ne bi se sekirala pa vse bi znala urediti brez slabe volje. Pa znala bi se nasmehnit. ;)

Ampak še vedno pa lahko na koncu vsakega dneva rečem: Lep dan je bil in vesela sem, da sem ga lagko doživela. ;)

  • Share/Bookmark

17.01.2009

izolacija

Zapisano pod: moje — mici - 17.01.2009

Izolirala sem se in mi prav nič ne manjka.

  • Share/Bookmark

13.01.2009

temperature

Zapisano pod: takle mamo — mici - 13.01.2009

Zunaj je -5, jaz imam pa v pisarni +28 in razmišljam, kateri del obleke še lahko odvržem ne da bi bila nespodobna.
Vsak dan se kaj novega naučim. In v zadnjem času (beri: odkar je zunaj temperatura pod ničlo) ponavljam iz dneva v dan isto lekcijo: kako se napraviti, da me zunaj ne bo pretirano zeblo, v službi pa ne bom zgorela. In sem začela prisegati na čebulni sistem oblačenja. In temu primerno imam tudi čebulni sistem slačenja – kasnejša ko je ura, manj imam oblečenega na sebi.
Stvar je pa še toliko bolj ironična, saj sem navadno poleti, ko je zunaj +35 in več jaz v pisarni oblečena v več plasti, kot je sredi najhujše vročine v navadi. Je pa treba tudi priznati, da imam takrat navadno manj kot 20 stopinj v pisarni.
Vem, vem, bo kdo rekel, da naj pač zmanjšam gretje pozimi in poleti ne nabijem klime tako močno. To bi tudi jaz strašno rada storila, vendar pa sem žal pri vsem tem popolnoma nemočna. Kajti pozimi imamo po celem nadstropju (za vse prostore enako) naštimano talno gretje (juhu, krčne žile ;) ) in ker je v celem nadstropju samo moja pisarna res pisarna, ostalo pa je odprta avla in s tem tudi bolj “zračna”, se avla žal ne segreje tako. Ker pa avla ne sme biti prehladna, je treba gretje nastaviti na “primerno” visoko temperaturo, da je v avli normalnih 21 stopinj, moram jaz pač slačiti plasti. Poleti pa je klima ravnotako nastavljena na enak način – avla je obrnjena na južno stran in ker je 50% sten iz stekla, se nenormalno segreje. Zato je zopet temu primerno potrebno fajn klimo naštimat, da “normalno” shladi avlo. To pa pomeni, da shladi/zaledeni tudi mojo pisarno.

Bi pa dodala samo še to. Kljub temu, da meni ni prijetno ne pozimi ne poleti je pa vsaj ena dobra stran tega temperaturnega neskladja: namreč velika večina sodelavcev se vsaj za kratek čas vsak dan oglasi pri meni, da se (se)grejejo/(p)ohladijo, tačas pa je ravno dovolj dolg za kakšen off-toppic klepetek. ;)

  • Share/Bookmark

4.01.2009

2009 mi je prineslo …

Zapisano pod: moje — mici - 4.01.2009

… prvi siv las :mrgreen:

Pa kaj sem takega naredila, da sem si ga pridelala? Pa ravno jaz, ki tako lepo skrbim in ohranjam naravno barvo las, ker se sivi lasje tako ali tako ne vidijo – no, do sedaj sploh še nobenega ni bilo.
Sem vedela, da bo marsikaj treba spremeniti letos … tega se pa nisem nadejala.

Eh, kar je naravno, naj ostane naravno. Tako ali tako se pa tolažim s tem, da ljudje počasi sivijo. Razen izjem. Kar pa jaz nisem, tako sem se odločila. Itak je pa rostfrej barva spet v modi, ne? ;)

  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |