Mici






         življenje s krili

18.06.2009

spet na poti

Zapisano pod: off — mici - 18.06.2009

Imam moralnega mačka … pa slabo vest …
Zakaj mi je treba spet na pot? Ali moram res povsod biti zraven? A si v resnici želim it?
Ja, si želim. Ker bom spet malo se (upam) nalezla tistega veselja, ki pride, ko najmanj pričakuješ … ki se ti zaleze pod kožo, tudi če se mu izmikaš … Mogoče pa tudi zato, ker sem preveč ven iz vsega tega – druženja, odnosov, sprememb … in se je treba včasih tudi malo prisiliti, da se kaj naredi, spremeni, predrugači. Ker drugače sem vedno na istem … in se nič ne zgodi … in nič ne vem … in živimo drug mimo drugega … svet se pa vrti in kmalu ugotoviš, da je vse drugače – le ti si obstal na mestu.

Zato torej grem …

  • Share/Bookmark

17.06.2009

eh

Zapisano pod: takle mamo — mici - 17.06.2009

Boli me leva ritna mišica. Točno vem, katera je to … ker me takooo boli.
Pa sem že lani rekla, da ne bom več bowlala, pa kaj morem, če me pa vedno znova premamijo …
Mogoče mi pa prihodnje leto uspe … da ne grem … ali pa da vsaj bolj normalno zaslajdam tam po parketu … ;) al pa da imamo na koncu še vsi skupno raztegovanje … ker na srečo leva ritna mišica boli še 75% ostalih udeležencev :P … ali pa da imamo tale bowling večkrat … :lol:
Ampak najslabša pa tudi nisem bila … enkrat :D

  • Share/Bookmark

16.06.2009

odločitve

Zapisano pod: takle mamo — mici - 16.06.2009

Smešno, kako ljudje od mene pričakujejo, da se bom odločila namesto njih.

Dragi moj, ne bom se, ker se ne morem. Jaz sem se že odločila. Lahko ti samo povem svoje mnenje, to je pa vse. Ne bom ti rekla: zagrabi to priložnost in ne bom ti rekla ne bodi neumen, pojdi raje drugam. Ker jaz nisem ti in ti nisi jaz. Ker ne vem, kaj se s teboj dogaja, kakšne so še druge opcije in možnosti. Jaz sem to priložnost, ko se mi je ponudila, zagrabila in mi ni žal, ti si pa popolnoma drug človek, z drugimi izkušnjami, z drugimi pričakovanji, željami, … Jaz sem s tem, kar dobim, popolnoma zadovoljna, verjamem pa, da bi ti, če prideš, na nek način nazadoval. In se strinjam s teboj, da se ne želiš že takoj na začetku prodati prvemu, ki bi te kupil, ne da bi pogledal, ali drugi ne ponujajo zate več.

Priznam, da bi mi bilo malček nerodno, če bi se odločil ostati … zavoljo preteklosti in (ne)izgovorjenih besed oz. (ne)zaključenih poglavij … priznam pa tudi, da bi mi bilo v veselje te spoznat do take mere, da bi ti lahko na glas povedala, da sem se zmotila.

In vendar … v tej odločitvi si sam. Kaj bo čez 4 mesece, ne vem. Obljubim pa, da bom (ne glede na to, kakšna bo tvoje odločitev) ista stara Mici, ki jo poznaš. ;)

  • Share/Bookmark

15.06.2009

včasih …

Zapisano pod: off — mici - 15.06.2009

… res ne vem več, ali se splača govoriti po pravici ali ne
… je bolje biti tiho
… raje nič ne vem
… bi najraje se skrila pod mizo
… so bile določene stvari bolj kompleksne, kot so danes … vendar danes vsaj vem, koliko je ura in kaj to pomeni
… si zaželim dodatni dan brez vseh in vsega
… sem se znala smejati tudi brez razloga
… sva bila več skupaj in sva se več pogovarjala
… sem imela več skrbi eksistencialne narave
… je bolje biti skromen, kot pa želeti si več
… je potrebno tudi pogledati naprej in kakšno stvar spremeniti, zamenjati okolje in prerezati s preteklostjo

  • Share/Bookmark

11.06.2009

kar na smeh mi gre … ko se spomnim na dotičnega

Zapisano pod: takle mamo — mici - 11.06.2009

Pisalo se je leto Gospodovo 1994 … izražena je bila želja po plesnem tečaju in po ne vem kakšni logiki sem tja zašla tudi jaz. Ker pa je brez plesalca bolj težko plesat, sva po ne vem kakšni logiki z dotičnim pristala skupaj … in sva plesala … dve leti … on strašno navdušen (kar sem odkrila šele pred kratkim, da mu je bilo to nekaj najboljšega :mrgreen: ), jaz pa malo manj, ampak če sem hotela plesat, sem morala včasih tudi stisniti zobe. :lol:
Vmes je dotični zamenjal kar nekaj mladenk, ki so bile drage njegovemu srcu in vse po vrsti so bile ljubosumne name … zakaj, nimam pojma. Meni je bilo vse tako zelo smešno. :D

Sledilo je nekaj let brez kontaktov in dve leti mojega novega oz. drugačnega načina življenja, ko pa sem prišla nazaj, se je spet pojavil kot strela z jasnega. Povsod ga je bilo polno. In ker sem iskala službo, ki jo je skoraj nemogoče dobiti brez VIP, sem bila pri dotičnem na kvazi razgovoru. Da mi je bilo vse izredno hecno, ne bom niti razlagala. Tako neverjetno se mi je zdelo, da mi dotični lahko zrihta kakšno delo, da mi gre še vedno na smeh, ko se spomnim, kako resno in profesionalno se je držal, jaz pa sem cepala od smeha … :P

To je bilo pred štirimi leti … vmes sva imela še nekaj incidentov, ki mi niso ravno najbilj v ponos, ampak še vedno mislim, da si nisem vsega sama izmislila in včasih je treba narediti tudi kakšen globok rez, če človek želi ohraniti notranji mir … Nato pa pride ponedeljek, ko me moj dragi šef vpraša, če poznam koga s takimi in takimi referencami, lastnostmi in sposobnostmi. In edini, ki mi je padel na pamet, je bil spet moj srednješolski plesalec. Beseda da besedo, šef ugotovi, da ga pozna, ker je rihtal rože na njegovi poroki … kako ga je oponašal … da umreš od smeha :D
Torej, danes je četrtek in dotični je že poslal svoj CV … in kar ne morem si predstavljat, da bi midva delala skupaj, da bi bila sodelavca … to se mi zdi izredno smešno in kar ne morem biti resna, ko mi šef omeni dotičnega …
Še bolj smešno je pa to, da je včeraj zvečer dotični mojemu atu razlagal, kako je pisal svoj prvi CV za neko firmo in kako vesel bi bil, če bi lahko delal za to podjetje. In moj ata mu je razlagal, kje naša firma je, da pa tudi jaz tam delam mu pa ni omenil … Še dobro …

Pa naj še kdo reče, da življenje ni smešno … meni je … zelo. :D

  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |