Mici






         življenje s krili

11.06.2009

kar na smeh mi gre … ko se spomnim na dotičnega

Zapisano pod: takle mamo — mici - 11.06.2009

Pisalo se je leto Gospodovo 1994 … izražena je bila želja po plesnem tečaju in po ne vem kakšni logiki sem tja zašla tudi jaz. Ker pa je brez plesalca bolj težko plesat, sva po ne vem kakšni logiki z dotičnim pristala skupaj … in sva plesala … dve leti … on strašno navdušen (kar sem odkrila šele pred kratkim, da mu je bilo to nekaj najboljšega :mrgreen: ), jaz pa malo manj, ampak če sem hotela plesat, sem morala včasih tudi stisniti zobe. :lol:
Vmes je dotični zamenjal kar nekaj mladenk, ki so bile drage njegovemu srcu in vse po vrsti so bile ljubosumne name … zakaj, nimam pojma. Meni je bilo vse tako zelo smešno. :D

Sledilo je nekaj let brez kontaktov in dve leti mojega novega oz. drugačnega načina življenja, ko pa sem prišla nazaj, se je spet pojavil kot strela z jasnega. Povsod ga je bilo polno. In ker sem iskala službo, ki jo je skoraj nemogoče dobiti brez VIP, sem bila pri dotičnem na kvazi razgovoru. Da mi je bilo vse izredno hecno, ne bom niti razlagala. Tako neverjetno se mi je zdelo, da mi dotični lahko zrihta kakšno delo, da mi gre še vedno na smeh, ko se spomnim, kako resno in profesionalno se je držal, jaz pa sem cepala od smeha … :P

To je bilo pred štirimi leti … vmes sva imela še nekaj incidentov, ki mi niso ravno najbilj v ponos, ampak še vedno mislim, da si nisem vsega sama izmislila in včasih je treba narediti tudi kakšen globok rez, če človek želi ohraniti notranji mir … Nato pa pride ponedeljek, ko me moj dragi šef vpraša, če poznam koga s takimi in takimi referencami, lastnostmi in sposobnostmi. In edini, ki mi je padel na pamet, je bil spet moj srednješolski plesalec. Beseda da besedo, šef ugotovi, da ga pozna, ker je rihtal rože na njegovi poroki … kako ga je oponašal … da umreš od smeha :D
Torej, danes je četrtek in dotični je že poslal svoj CV … in kar ne morem si predstavljat, da bi midva delala skupaj, da bi bila sodelavca … to se mi zdi izredno smešno in kar ne morem biti resna, ko mi šef omeni dotičnega …
Še bolj smešno je pa to, da je včeraj zvečer dotični mojemu atu razlagal, kako je pisal svoj prvi CV za neko firmo in kako vesel bi bil, če bi lahko delal za to podjetje. In moj ata mu je razlagal, kje naša firma je, da pa tudi jaz tam delam mu pa ni omenil … Še dobro …

Pa naj še kdo reče, da življenje ni smešno … meni je … zelo. :D

  • Share/Bookmark


1 komentar »

  1.   Avtoakustika — 11.06.2009 @ 10:56

    Življenje se čudno obrača.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |