spet na poti
Imam moralnega mačka … pa slabo vest …
Zakaj mi je treba spet na pot? Ali moram res povsod biti zraven? A si v resnici želim it?
Ja, si želim. Ker bom spet malo se (upam) nalezla tistega veselja, ki pride, ko najmanj pričakuješ … ki se ti zaleze pod kožo, tudi če se mu izmikaš … Mogoče pa tudi zato, ker sem preveč ven iz vsega tega – druženja, odnosov, sprememb … in se je treba včasih tudi malo prisiliti, da se kaj naredi, spremeni, predrugači. Ker drugače sem vedno na istem … in se nič ne zgodi … in nič ne vem … in živimo drug mimo drugega … svet se pa vrti in kmalu ugotoviš, da je vse drugače – le ti si obstal na mestu.
Zato torej grem …