Mici






         življenje s krili

12.08.2009

sem res že tako stara, da ne razumem?

Zapisano pod: samo mnenje, takle mamo — mici - 12.08.2009

Priznam, pred dobrimi 10 leti sem sama sedela v šolskih klopeh, se pripravljala na maturo (takrat so jo ravno ponovno uvajali nazaj), komaj čakala na tista dva meseca popolne brezskrbnosti, jutranjega poležavanja, nočnega pohajkovanja, skupnih izletov na morje ali v gore …

Ko gledam naše domače mladce in mladenke (maturantko ter dva predmaturanta), pa si ne morem kaj, da se ne bi vprašala, zakaj je med nami (ki smo od njih starejši borih 10 let) in njimi tako velika razlika:

  • med počitnicami se spomnim, smo s prijatelji prav iskali priložnosti, da smo se lahko dobili, se srečali … za to nismo potrebovali popolnoma nobenih pripomočkov – dovolj nam je bila klop ob poti in že smo se smejali, klepetali, reševali svet, … danes pa gledam svoje drage nečake: če ni nujno potrebno, sploh ne grejo ven iz hiše, važno je, da računalnik ni zaseden in da internet dela … in to je to. Kakšni prijatelji? A da bi koga šel obiskat? Pa saj se ti je zmešalo!
  • če nismo šli vsaj enkrat med počitnicami skupaj na morje in enkrat v hribe, počitnice niso bile prave počitnice … nekaj je manjkalo. Naši mladci se  pa prav s težavo kam odpravijo - ker je treba hodit, ker zgubljajo dragocen čas za vožnjo, ker predolgo traja, da sploh kam pridejo … Ali ni namen počitnic ravno v tem, da zgubljaš čas? Saj tako ali tako nimaš kaj početi
  • nam je bilo pomembno tudi pridobivanje določenih sredstev (beri: vsak si je zrihtal počitniško delo za vsaj 14 dni in manj, ko je bilo treba delat in bolje ko si bil plačan, boljši si bil ;) ), da smo potem med letom lahko neovirano pohajkovali po kinih, po sladoledkih ali pa da smo se lahko vsedli ob Ljubljanico in “kot veliki” naročili vsak eno pivce. Danes pa se cele dneve premetavajo po hiši/stanovanju in njihova edina rekreacija je: od postelje do hladilnika, pred televizor, do hladilnika in potem zadnji postanek – pred računalnik dokler zdržiš. Služba? Kaj si nor? Nimam časa, saj imam štipendijo, itak noben ne dela, to je zastarelo, ne rabim se nič naučit ker tako ali tako že vse vem …
  • za nas matura ni bila nekaj postranskega ampak smo jo jemali resno. Zadnji mesec pred maturo smo se vsi zabubili vsak v svoj kotek in prekinili vse stike – da se ne bi motili in da bi imeli dovolj časa in miru, da se pripravimo na preizkus. Ker smo bili ena izmed prvih generacij, ki je delala maturo, še nismo imeli vseh mogočih in nemogočih priročnikov in vadnic s primeri maturitetnih testov. Na suho smo glodali zvezke cele srednje šole, delali vaje ki bi načeloma lahko prišle v poštev za maturo in kot norci prebirali vse mogoče in nemogoče knjige. Na kraj pameti nam ni padlo, da bi izpustili kakšen preizkus, da ne bi šli na ustni izpit ali pa da ne bi oddali vseh dodatkov (seminarske naloge), ki so jih zahtevali. Moja draga nečakinja pa je storila prav to: ker ni bila prepričana, ali je prav razumela navodila za seminarsko nalogo, ki jo je bilo potrebno oddati pri biologiji za maturo, je pač ni oddala – saj prinese samo nekaj procentov in tudi če je ne odda (takšno je bilo njeno razmišljanje), bo s testom in na ustnem zbrala dovolj točk, da bo gotovo naredila. No go, lub’ca.

Srčno upam (pa ne zaradi svoje drage familije), da so samo naši otroci taki – apatični do vsega, nedružabni, asocialni, … se pa vseeno bojim, da so kljub vsemu tipičen primerek svoje vrste. Vem, da se je popolnoma nesmiselno ubadati z vprašanjem, kam bo šel ta svet, ko bodo ti (taki) ljudje prišli na oblast, ker verjetno ne bo nič slabše, kot je zdaj … svet pač tudi brez našega posredovanja drvi v prepad (upam pa, da ga jaz še ne bom doživela ;) ). Me pa srčno zanima, kako te ljudi zmotivirat, da bodo ugotovili, da ni vseeno, ali cel ljubi dan presedi doma in gleda v kišto, ki se imenuje računalnik in/ali televizor ali pa gre ven, na sonce po malo vitamina D in dopamina, ki ga dobi v družbi, kjer se smejejo, veselijo (tu mislim zdravo veselje – brez takih ali drugačnih dodatkov v obliki drog alkohola, cigaret, poživil, …) in kjer ne nazadnje tudi kakšno hudomušno ušpičijo.

Le kakšne bodo njihove zgodbe iz mladosti?

  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |