Mici






         življenje s krili

12.08.2009

sem res že tako stara, da ne razumem?

Zapisano pod: samo mnenje, takle mamo — mici - 12.08.2009

Priznam, pred dobrimi 10 leti sem sama sedela v šolskih klopeh, se pripravljala na maturo (takrat so jo ravno ponovno uvajali nazaj), komaj čakala na tista dva meseca popolne brezskrbnosti, jutranjega poležavanja, nočnega pohajkovanja, skupnih izletov na morje ali v gore …

Ko gledam naše domače mladce in mladenke (maturantko ter dva predmaturanta), pa si ne morem kaj, da se ne bi vprašala, zakaj je med nami (ki smo od njih starejši borih 10 let) in njimi tako velika razlika:

  • med počitnicami se spomnim, smo s prijatelji prav iskali priložnosti, da smo se lahko dobili, se srečali … za to nismo potrebovali popolnoma nobenih pripomočkov – dovolj nam je bila klop ob poti in že smo se smejali, klepetali, reševali svet, … danes pa gledam svoje drage nečake: če ni nujno potrebno, sploh ne grejo ven iz hiše, važno je, da računalnik ni zaseden in da internet dela … in to je to. Kakšni prijatelji? A da bi koga šel obiskat? Pa saj se ti je zmešalo!
  • če nismo šli vsaj enkrat med počitnicami skupaj na morje in enkrat v hribe, počitnice niso bile prave počitnice … nekaj je manjkalo. Naši mladci se  pa prav s težavo kam odpravijo - ker je treba hodit, ker zgubljajo dragocen čas za vožnjo, ker predolgo traja, da sploh kam pridejo … Ali ni namen počitnic ravno v tem, da zgubljaš čas? Saj tako ali tako nimaš kaj početi
  • nam je bilo pomembno tudi pridobivanje določenih sredstev (beri: vsak si je zrihtal počitniško delo za vsaj 14 dni in manj, ko je bilo treba delat in bolje ko si bil plačan, boljši si bil ;) ), da smo potem med letom lahko neovirano pohajkovali po kinih, po sladoledkih ali pa da smo se lahko vsedli ob Ljubljanico in “kot veliki” naročili vsak eno pivce. Danes pa se cele dneve premetavajo po hiši/stanovanju in njihova edina rekreacija je: od postelje do hladilnika, pred televizor, do hladilnika in potem zadnji postanek – pred računalnik dokler zdržiš. Služba? Kaj si nor? Nimam časa, saj imam štipendijo, itak noben ne dela, to je zastarelo, ne rabim se nič naučit ker tako ali tako že vse vem …
  • za nas matura ni bila nekaj postranskega ampak smo jo jemali resno. Zadnji mesec pred maturo smo se vsi zabubili vsak v svoj kotek in prekinili vse stike – da se ne bi motili in da bi imeli dovolj časa in miru, da se pripravimo na preizkus. Ker smo bili ena izmed prvih generacij, ki je delala maturo, še nismo imeli vseh mogočih in nemogočih priročnikov in vadnic s primeri maturitetnih testov. Na suho smo glodali zvezke cele srednje šole, delali vaje ki bi načeloma lahko prišle v poštev za maturo in kot norci prebirali vse mogoče in nemogoče knjige. Na kraj pameti nam ni padlo, da bi izpustili kakšen preizkus, da ne bi šli na ustni izpit ali pa da ne bi oddali vseh dodatkov (seminarske naloge), ki so jih zahtevali. Moja draga nečakinja pa je storila prav to: ker ni bila prepričana, ali je prav razumela navodila za seminarsko nalogo, ki jo je bilo potrebno oddati pri biologiji za maturo, je pač ni oddala – saj prinese samo nekaj procentov in tudi če je ne odda (takšno je bilo njeno razmišljanje), bo s testom in na ustnem zbrala dovolj točk, da bo gotovo naredila. No go, lub’ca.

Srčno upam (pa ne zaradi svoje drage familije), da so samo naši otroci taki – apatični do vsega, nedružabni, asocialni, … se pa vseeno bojim, da so kljub vsemu tipičen primerek svoje vrste. Vem, da se je popolnoma nesmiselno ubadati z vprašanjem, kam bo šel ta svet, ko bodo ti (taki) ljudje prišli na oblast, ker verjetno ne bo nič slabše, kot je zdaj … svet pač tudi brez našega posredovanja drvi v prepad (upam pa, da ga jaz še ne bom doživela ;) ). Me pa srčno zanima, kako te ljudi zmotivirat, da bodo ugotovili, da ni vseeno, ali cel ljubi dan presedi doma in gleda v kišto, ki se imenuje računalnik in/ali televizor ali pa gre ven, na sonce po malo vitamina D in dopamina, ki ga dobi v družbi, kjer se smejejo, veselijo (tu mislim zdravo veselje – brez takih ali drugačnih dodatkov v obliki drog alkohola, cigaret, poživil, …) in kjer ne nazadnje tudi kakšno hudomušno ušpičijo.

Le kakšne bodo njihove zgodbe iz mladosti?

  • Share/Bookmark


14 komentarjev »

  1.   Cocco — 12.08.2009 @ 11:46

    Do svojih otrok si precej krivična, naštevaš le njihove slabe strani. Jaz sem nekje tvoje generacije (domnevam), pa na mlajšo generacijo ne gledam tako kritično. Imajo iznajdljivost, ki je mi nismo imeli in niso obremenjeni z idealizmom, za katerega smo potrebovali desetletje, da smo se ga znebili (ti bi rekla, da so cinični, pa niso, bolje so opremljeni na samostojno življenje). Dejansko pa je problem (ki ni problem, samo ti ga kot takega izpostavljaš), da mladi danes žurajo drugače, kot smo mi. In veš kaj, to je edino pravilno, ker nekaj bi bilo z njimi zelo narobe, če bi se obnašali enako kot ti danes dojemaš svoje tedanje obnašanje (prisežem, da ga vsi moji prijatelji izkrivljeno). Si ti mogoče odraščala na enak način kot tvoji starši? Daj no, ravno sem v obdobju, ko me totalno raz***ijo mlade ženske, ki bi se na vsak način rade obnašale kot tečne stare babe. Nehaj komplicirat, tvoji otroci si bodo verjetno morali sami zaslužiti penzijo, nekaj kar bo nam treba v dosti manjši meri in verjemi, da si jo tudi bodo. Na tvojem mestu bi bil ljubosumen na njihovo perspektivo.

  2.   mici — 12.08.2009 @ 12:06 mici

    Cocco, stvar je predvsem v tem, da je cel njihov svet zajet v “ekranu”. Nimajo prijateljev, s katerimi bi kam šli ampak so vsi njihovi “prijatelji” na drugi strani žice … zdi se mi, da se ne zavedajo v polnosti svojih odločitev … vem, stvar vzgoje in odgovornosti, pa vendar … ni brezveze in ni nepomembno, če izgubiš eno leto, ker se ti ni zdelo pomembno oddat seminarske …

    Kritična sem pa samo do določene mere. Sicer ne maram posploševat, ker pa imam kar precej dela z mladežem, si upam postavit vsaj eno hipotezo glede današnjih dijakov (mladcev in mladenk) – preveč jim je vse prinešeno k riti. Tudi nam je bilo. Veliko! Vendar ne VSE.
    Se pa popolnoma strinjam s teboj, da so iznajdljivi. ;)

  3.   kren — 12.08.2009 @ 12:19

    Mici, jaz te štekam. Imam takega nečaka. Ne premakne riti izpred računalnika in če jo že, je to zato, da gre pred TV. Postaja oz. je totalno nesposoben za vsakdanja opravila in v lenobi ga je težko prekašat, tudi če se še tako trudiš.

  4.   Uš — 12.08.2009 @ 12:34

    Mici, čist osebno menje, pa brez zamere bi prosu, čist razumem zakaj so tvoji otroci tako kot so – cel članek je čista navadna jada. Če froci ne znajo premaknt riti, jih je treba pač malce zanimirati, mrbit ponuditi nekaj takega kar jih zanima. Če je bilo tebi zanimivo it na morje to še ne pomeni, da je všeč tudi mlajšim. Že ljudje smo si različni, kaj šele generacije. Hecno je, kar opazujem staršev, vse gre nekako tako da določijo kdaj in kam se grem, otroke se pa sprašuje bolj poredko. Seveda je potem najlažje sesti za računalnik. Preprosto.

    Aja, pozabu oment, tako zelo sem pameten tudi zato, ker pri 37 nimam lastnih otrok, imam pa dvoje oči in ušes in marsikaj pride skozi. In kakor gledam se je apatija globoko zarila v ljudi, in ne samo v mladino.

  5.   nuša — 12.08.2009 @ 12:48

    cooco mene pa raz…di površno branje, potem pa pametovanje grrrr
    če bi zbrano prebrala bi dojela, da ne piše o svojih otrocih, ker je maturirala pred desetimi leti, ampak, da piše o svojih nečakih. Morda se bo pri svojih otrocih že navadila novega načina preživljanja prostega časa, čeprav se z Mici apsolutno strinjam. Otrok mora delovne navade pridobiti v mladosti, ker mu je to popotnica za celo življenje. Uš tudi tebi ne bi škodilo malo zbranosti pred komentarjem……

  6.   Uš — 12.08.2009 @ 12:56

    Vidim da se moram tud sam opravičit, tud površno berem, sam mene pa raz…di, k kdo začne razlagt o tem kakšni so bli učash oni pa kašna je zej mladina, pol pa malce površno preberem. Ampak useeno ostajam pri bistvenem – manj jamranja, prosim!

  7.   maty — 12.08.2009 @ 12:56

    Pojav o čemer pišeš je življenjski stil ljudi, rojenih po 1975. Takrat se je začelo, seveda ne v tako ekstremni obliki, in preko tega, kar imamo danes teži v smeri stanja, kot ga imajo v ameriki ali pa na japonskem. Ko se pogovarjamo o težavah pri zaposlovanju (iščoč sposobne in za delo zagrete ljudi) v debati velikokrat pade letnica 1975. Da mi ne bo zdaj kdo nazaj: taka kot je plača, toliko delam konkreten (moj) primer. V dveh letih sem zamenjal pet tajnic. Vsem sem dal enako plačo 1500 bruto, poleg rednega dopusta vsaj še pol toliko prostih dni, pride, ko ji ustreza, gre domov ko rabi, včasih potegne… (zame je važno, da je delo narejeno) količina dela pa za recimo 75% delovnega časa. Vse razen zadnje… ena velika katastrofa. Narejeno je vse, poleg tega pa ima dovolj časa, da si je doma odprla računovodski servis in dela za dve ali tri stranke še malo popoldne.

  8.   justy — 12.08.2009 @ 13:15

    Cocco, stvar je predvsem v tem, da je cel njihov svet zajet v “ekranu”.

    hahaha in ti to razpravlajš kje? v parku mogoče, hipokriti brezvezni. hvala bogu da so drugačni, pravilni ali ne čas bo pokazal mapak to je njihov lifestyle kdo si ti da sodiš?

  9.   pin — 12.08.2009 @ 13:16

    že lepo in prav, če tako govoriš o nečakih, ne moreš pa sedaj posplošiti celotne mladine in jo stlačiti v en koš. imam 2 sinova, en star 19 drug 13, in se točno vidi kako se sami razvijajo. trenutno mlajši preždi dosti časa pred računalnikom (facebook in tiste igrice kjer se streljaš) pa vendar ga poleti to zaradi vročine vse to malo mineva in je dosti zunaj s sosednimi otroki. starejši je vse to že nekako prerasel in je zelo malo na računalniku. mogoče kdaj zvečer kaj pogleda kakor VSAK normalen človek. je pa bil v njegovih 12ih-15ih letih zelo veliko pred zaslonom in smo morali kdaj celo izključiti elektriko, ko je čas sedenja pred rač. že presegel vse meje. otroci gredo čez obdobja..noben otrok ne more kar ležati in delati nič kot znamo to mi ki smo malo starejši. vsak otrok rabi neko delo, nekaj s čimer se zaposli, pa če v tistem trenutku ni nikogar, ki bi se z njim ukvarjal, se pač vsede za računalnik. ta obdobja se lahko vidno na hitro spremenijo.

    Mici, ko bodo tvoji nečaki malo starejši, boš točno videla o čem govorim. vsaj poglej koliko mladih je trenutno na slovenski obali, kaj šele koliko jih je po hrvaški. tudi velika planina je polna mladih (primer, ker sem bil ravno predvčerajšnjim tam), tako da nebi smela biti prepričana v pogubno prihodnost, kvečjemu zelo lepi. sam sem zelo ponosen na mlade ljudi trenutnega sveta, ker nikoli nisem imel večjih problemov z njimi.

    pustite jim, da se razvijejo..ampak kdaj pa kdaj pa res potrebujejo vašo podporo :)

    Lep Pozdrav!

  10.   mathea — 12.08.2009 @ 13:39

    Maty, pridem za ta denar jaz k tebi delat, nimam nobene popoldanske obrti, da ne bo pomote, se posvečam družini, in sem izpod letnika 75…..

    Mici popolnoma te razumem o čem govoriš res, kajti tudi jaz imam doma svoja dva , 13 in 8 let, katera njuna prva beseda že zjutraj je MEN JE DOLGČAS in se vsede za ekran, mimogrede še v kuhinjo po kak prigrizek ne zajtrk in to je to.Noben se ne zmeni za besede, pojdita ven, pojdita na kolo, pejta se žogat, laufat, knjigo brat, družabne igre , ne vedno je enak odgovor MEN JE DOLGČAS al pa TO JE ČIST BEDN.
    Madonca no haloooo, otroc mal življenja prosm, mal energije, dejte izkoristit počitnice in se družte, zabavajte, odkrivajte svet in okolico , česa se naučite…
    Na morje jim je kr neki, boh ne daj da bi šla kam hodit, ker to je pa tok bedn d bl ne more bit, če pa že kam gremo, se v avtu celo pot pritužujeta in nergata.Smo bli za prvomajske na Dunaju, kjer je kaj vidt, pa je bil za njiju vse en sam dolgčas, bedn, ni ju zanimalo ni, razen luna parka, kjer sta oživela , mene obrala do kosti, ampak to je blo neki za njiju.
    Tko da vsi se mi zdi d so prbližn isti.
    Moja dva sta sedaj že drugi teden pri mojih starših na deželi na počitnicah, ampak dobim vsaj 10 klicev na dan kok je bedn, kok je brezveze, skratka samo stokanje.Z ničemer jih ne premakneš.
    Kam gre ta svet.

  11.   (Š)pelca — 12.08.2009 @ 15:16

    Maty, pridem delat še jaz, starejša sem kot pa letnik 75, pa delovne izkušnje in navade imam, sedanjo plačo pa žal manjšo od te, ki si jo ti ponudil tajnici …

    pa še brat znam, tako da vidim, da mici ni posploševala, ampak pisala o svojih nečakih. Ja, eni so taki, so pa tudi drugačni.

  12.   Alice — 12.08.2009 @ 18:02

    No, da se še ena predstavnica kritične generacije javi :) Kot prvo – večina mojih vrstnikov dela (tudi jaz, že mesec pa pou, normalen 8-urni delavnik) saj se zavedamo, da se s prehodom na faks naši stroški zvišajo (najemnina ipd.) in večina nas želi biti vsaj delno finančno neodvisna od staršev. In tudi pred računalnikom ne preživim veliko časa (vsaj poleti ne), saj več časa namenim raznim izletom, branju in druženju s prijatelji. Kar se pa tiče mature – tudi jaz sem se (in ne samo en mesec prej) učila na polno, prebrala in predelala vse kar je bilo priporočeno, ker sem se pač zavedala koliko je od tega odvisno.

    Torej, če povzamem kar sem hotela povedati – tvoja nečaka sta prej izjema kot pravilo, večina “mularije” mojih let je pridna, poleti hodi v službo+dela doma (pri nas je dost vinogradov, pomaga v gospodinjstvu ipd.) in tudi ni vse vsem “brezveze”.

  13.   maty — 12.08.2009 @ 18:23

    Kar zadeva poslovne ponudbe… trenutno sem več kot zadovoljen. Trenutna tajnica dela zame, kot da bi delala zase. Ko je na bolniški zaradi otrok si odnese domov laptop in dela doma. Složben telefon je prevezan na njenega privat mobilca, ko v pisarni parkrat v prazno zazvoni se oglasi od doma. Včasih vidim, da je delala tudi v v nedeljo, ali pa pozno v noč, pa tega od nje nikoli nisem zahteval.

  14.   Štefan — 12.08.2009 @ 18:42 Štefan

    Jaz pravim kako je treba: en pogovor, če pa ne zaleže se ga pa na trdo prime potem bomo pa videli če se bo še zmišljeval.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |