Mici






         življenje s krili

20.10.2009

kaj razmišljam med sestankom

Zapisano pod: off — mici - 20.10.2009
  • ušivo sestankovanje za stvari, ki so bile že nogokrat dogovorjene in vendar eni in isti vedno znova uveljavljajo svojo avtoriteto in sklicujejo sestanke za dogovore o stvareh, ki se jih v prvi vrsti sami ne držijo in ki jih mi, raja, že dolgo izvajamo
  • pameten bit je najlažje in delo delegirat drugim ter mlatit prazno slamo, vsega pa so itak drugi krivi
  • bomo, bomo, bomo … zatakni si ta bomo nekam. Od zdaj naprej jaz ne delam NIČ! NE ti meni govorit bomo…
  • Klemen: “Zakaj ne bi Tina tega delala?” Zakaj hudiča pa ne bi TI kaj naredil?
  • vsak gleda samo na svoje mini delo in noče niti malo odpret oči, darovat 2 minuti svojega dragocenega časa, pa sploh ne bi bilo treba tule sedet in sestankovat
  • kako to, da Prodaja ne ve, kaj je s prodano opremo, ki še ni bila inštalirana/predana stranki? Kako lahko 750kg težka kišta zgine, da nihče ne ve, kje je? Aja, saj res, nekomu so jo posodili, sam ne vedo točno, komu…
  • pri nas vsak, ki ima 2 sekundi časa, šefa špila
  • na prihodnjem sestanku nujno uporabljaj telefon in se delaj, da si silno, oh in sploh pomembna in od vseh ljudi najbolj iskana in zaželjena oseba
  • mi smo strašno pomembni in brez nas se svet sploh ne vrti. Ko pa jaz, velecenjeni direktor, zažmrkam, se nasmehnem, šele takrat se lahko zemlja premakne za centimeter v levo
  • ja, res je sestankovanje najpomembnejša zadeva. Ker brez tega sploh ne bi vedela, kaj naj delam…

Ugotavljam, da pa je morda v sestankovanju moj skriti potencial, talent, ki ga še nisem odkrila. Sediš v sobi polni pametnih ljudi, veselo prikimavaš in se strinjaš z vsemi nebulozami, ki jih res nikoli ne zmanjka, od časa do časa malo odpreš usta, podeliš kakšen kompliment za pametne izjave in potem z nasmehom odideš iz sejne sobe. Vsi se trepljajo po ramenih in čestitajo sami sebi, ker so končno prišli do načina, kako končno začeti uporabljati toplo vodo. Pa če nisem jaz najsrečnejši človek, ki dela v najinteligentnejši IT firmi …

Ja, to bo to. ;)
Morda pa še šefica ratam … :mrgreen:

  • Share/Bookmark

kaj še bo

Zapisano pod: moje — mici - 20.10.2009
  • ljudje po 30 letih svojega dela, življenjskega stila in vsega, kar so bili, kar so ustvarili, mirno podpišejo izjavo, da je vseh 30 let ničnih … preteklosti ni več, je izbrisana, deletirana, dana na ignore … in mirne duše rečejo, da je bilo teh 30 let napaka, zmota … pa kako je lahko 30 let napaka? Kako lahko kar naenkrat izbrišeš 30 let? Kako se lahko mirno obrneš stran in rečeš: Ups, se zgodi? In nenazadnje, kako lahko pričakuješ, da drugih to ne bo vrglo iz tira in da bomo drugi razumeli?
  • živimo od danes na jutri, ne brigamo se za nič drugega, kot za svojo lastno rit … no mogoče od časa do časa pogledamo še k sosedu in se z največjim veseljem naslajamo nad njegovimi neuspehi … ni več časa za sproščen klepetek ob kavi, brez gledanja na uro in brez strahu, da bi kaj pomembnega zamudili. Kje smo zašli? Kje smo pozabili oz. izgubili občutek za tiste trenutke, ob katerih se ti naježi koža? Za drobna dejanja pozornosti, ki popolnoma spremenijo teden sočloveku, ker si si zanj vzel 5 minut časa? Ga poslušal, preprosto bil zraven njega, zanj, in nisi gledal na uro?
  • vse je treba narediti takoj. Ne čez 5 minut ali pa celo jutri. Ne! TAKOJ! Če v restavraciji, kamor gremo na malico, ne postrežejo TAKOJ, je že ogenj v strehi – so nesposobni mazači, ki ne znajo ustreči stranki. Če otrok ne naredi domače naloge TAKOJ, je zabit, len, nesposoben razvajenec. Zakaj je beseda TAKOJ tako pomembna in se izredno veliko stvari vrti samo še okoli tega: TAKOJ?
  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |