Mici






         življenje s krili

20.01.2010

spolna vzgoja malo drugače

Zapisano pod: pošta — mici - 20.01.2010

Končno nekaj UPORABNEGA za razlago našim otrokom!

Za vse tiste,ki niso razumeli tistega o rožicah,čebelicah in štorkljah (čeprav tudi sam še vedno ne razumem, kaj ima štorklja z čebelico in …), je tu vse lepo razloženo.
Dobro pazite,tako je to torej!!!

ŽENSKO TELO je kot večdružinska hiša. Spodaj stanujejo LUKNJEVI,ki imajo dva vhoda,na sredini so TREBUŠČKOVI in zgoraj so ZIZKOVI. LUKNJEVI dobijo večkrat obisk-včasih pridejo LULČKOVI in včasih RDEČKOVI. Ko so na obisku RDEČKOVI,takrat LULČKOVI večinoma ne pridejo,ker se med seboj ne razumejo najbolje. Ko pa RDEČKOVI odidejo, pridejo LULČKOVI spet na obisk.

Enkrat so LULČKOVI ostali predolgo na obisku in so zato RDEČKOVI bili tako jezni,da niso hoteli več priti na obisk. Kmalu zatem so TREBUŠČKOVI zgradili balkon,da ZIZKOVI niso mogli več videti dol k LUKNJEVIM in so zato vložili tožbo. Ta je trajala 9 mesecev in ZIZKOVI so dobili tožbo,tako,da so morali potem TREBUŠČKOVI porušiti svoj balkon. Ko se je to zgodilo,je bil spet mir v hiši,LULČKOVI in RDEČKOVI so spet prihajali redno in izmenično na obisk. LULČKOVI so še vedno prihajali pogosteje kot RDEČKOVI,ker so se pri LUKNJEVIH odlično počutili,razen, če so LUKNJEVI pozabili prezračiti in počistiti stanovanje. Takrat so LULČKOVI ostali raje doma. Se pa je tudi že zgodilo,da so LULČKOVI že prišli do vrat LUKNJEVIH,a nikakor niso mogli vstopiti,ker zvonec ni delal,kot bi moral.

Kako je lepa takšna družinska hiša,ne?

Obstaja pa tudi 6- družinska hiša. Tu obiščejo LULČKOVI občasno tudi RITKOVE pri zadnjem vhodu in USTKOVE na podstrešju,posebej takrat,ko so RDEČKOVI na obisku pri LUKNJEVIH. Na stranskih vhodih sem pozabil omeniti ROKČEVE,ki so zelo prijazna in ustvarjalna družina.

Najbolj je zanimivo,da to hišo vedno znova in znova na svetlo prepleskajo,posebej pod streho in balkon pri ZIZKOVIH, pri LUKNJEVIH pa občasno tudi kosijo. Se pa včasih tudi zgodi,da so LUKNJEVI siti obiskov in nočejo odpreti vrat LULČKOVIM. Takrat LULČKOVI ostanejo doma in jezno pljuvajo po stanovanju. Je pa tudi potrebno omeniti JAJČKOVE,ki so LULČKOVI podnajemniki in so nerazdružljivi prijatelji. Za ROKČEVE iz stranskega vhoda pa velja, da zelo radi istočasno,ko so na obisku pri LUKNJEVIH,gredo pozdraviti še ZIZKOVE!

No,zdaj veste!!! Če ne,potem vam tudi jaz ne morem pomagati,ste pač hiša,ki ima LUKNJEVE,TREBUŠČKOVE, ZIZKOVE in ROKČEVE,ali pa samo LULČKOVE in ROKČEVE in obiskujete le prebivalce svoje hiše,vi pa ne greste nikamor in tudi nihče ne pride k vam na obisk!

Moje iskreno sožalje!

  • Share/Bookmark

14.01.2010

ženska za volanom

Zapisano pod: takle mamo — mici - 14.01.2010

Pretekli četrtek sem se ob 7h zvečer po napornem dnevu utrujena vračala proti domu, ko na sredini Streliške ulice vidim avto s prižganimi lučmi, odprto havbo, na akumulator priklopljenimi klemami in obupanega mladeniča, ki na vsak način poskuša ustaviti kakšnega voznika, da bi mu pomagal.
Zakaj pa ne, sem si rekla, ustavila ter povprašala, kaj je narobe. Fantiču v starem avtomobilu, kot že ničkolikokrat doslej, ni uspelo vžgat in potrebuje samo en akumulator, da mu pomaga pri vžiganju.
Ni problema: zapeljem zraven, odprem havbo … in že se izkaže prva pomanjkljivost novih novih avtomobilov – vse je tako lepo zadekano in skrito in tako cortkano, čisto po žensko narejeno, da lepo izgleda … ko pa kaj rabiš, pa ne najdeš.
Po mrzlih 5 minutah sva končno locirala akumulator, samo kaj, ko se ne da na preprost način priti do njega – vse je zadekano z neko varovalno plastiko … pa tako miniaturno … kje so tisti avtomobili, ko si odprl havbo in je bilo vse na dlani – teh časov ni več (razen, če imaš kakšen avto starejšega datuma, ki pa pač ne zagotavlja toliko udobja in varnosti, kot ga moj ;) ).
Da skrajšam … po resnično mrzlih 20 minutah nama je uspelo zadevo pripeljat do srečnega konca – mladenič je bil neznansko hvaležen, meni se je pa tudi (priznam) dobro zdelo, da sem lahko komu pomagala iz zagate … Kaj pa če bom jaz kdaj potrebovala pomoč na cesti?

Odgovor na to sem dobila prej kot v enem tednu: včeraj zvečer sem na lokalni cesti, ki je bila splužena ravno za širino enega avtomobila, obtičala v snegu, ko sem se umikala dvema nasproti vozečima avtoma. Ura sedem, cesta lokalna, nikjer nikogar (razen tistih dveh, ki sem se jima umikala), vsenaokrog sam sneg, …
Po 15 minutah končno pripelje nekdo nasproti in ga ustavim.

Za rešitev nastale situacije je bilo v končni fazi potrebnih dobrih 20 minut, precejšen fizičen napor dobrega mladca, ki se je ravno vračal s treninga fitnesa, vlečna vrv in lopata za odmetavanje snega.
In kot bi človek naklel, so se potem iz nasprotne smeri pripeljali še trije avtomobili, vendar me je izučilo do te mere, da se nisem več umikala do skrajnih meja (v sneg), ampak sem lepo nonšalantno peljala po robu cestišča … pa naj se tudi oni malček umaknejo, saj ni cesta samo njihova – meni se je pa tudi že mudilo naprej pa tudi si nisem želela še ene izkušnje bližnjega srečanja s snegom.

Po poti sem razmišljala o tem, kako se ti res vse enkrat povrne … predvsem iz vidika ko nekomu pomagaš iz stiske, neprijetne situacije, ne zaradi tega, da bi bil ti boljši ali pa da bi se ti zahvaljevali, pač pa preprosto zato, ker mu lahko pomagaš, imaš to možnost pa prav nič te ne košta. In pa tudi o tem, da si kadarkoli lahko tudi sam potreben pomoči. Samo naokrog pogledaš in že obtičiš … ;)

  • Share/Bookmark

6.01.2010

plani

Zapisano pod: moje — mici - 6.01.2010

Tako lepo je planirati … in razmišljati o tem, kako bo potem … in si predstavljati lepe trenutke na poti do uresničitve zastavljenega cilja … in premišljevati o lepotah in radostih doseženega plana …
Ja pa jade. Realnost je vse prej kot lepa … pa tako hitro me zanese v sanjarjenje. Plani so pa postavljeni dovolj daleč, da ni problem, če ga še za en dan prestavim v prihodnost … Ampak nič več!

Eden izmed novoletnih sklepov je tudi, da ne bom več planirala na dolgi rok pač pa si bom zastavila cilje, ki so kratkoročni (pa zato nič manjši in nič manj pomembni od velikih, glamuroznih, dolgoročnih planov) in seveda tidu lažje preverljivi. Ker … res je težko oceniti uspeh na poti do uresničitve plana, če je do zaključka še celo leto …
In če rečem, da bom do novega leta (t.j. do začetka prihodnjega leta) zapolnila vse vrzeli v podatkih in koledarju mojih svetcev, si mislim ah, saj je še dovolj časa.
Če pa si zastavim načrt, da bom za začetek do konca tega tedna napolnila samo prvi teden, je pa zadeva takoj manjša, časa res ni več tako veliko, kot prej, vendar je lažje stlačiti tiste dve luknji v 5 dni, kot pa 250 lukenj v 300 dni.

Temu se pa reče divide et impera.

Čista psiha… ;)

  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |