Mici






         življenje s krili

25.07.2010

prej … zdaj

Zapisano pod: moje — mici - 25.07.2010

V zadnjem času sem bolj … ne vem, kako naj to imenujem, ampak se mi zdi, da se stvari dogajajo s tako intenzivnostjo, da komaj še lahko sproti diham. In spet na novo spoznavam, kdo v resnici sem in kdo so drugi.

Navadno, ko gledam nazaj in mi v spomin pridejo pretekli dogodki, so nekateri lepi in prijetni, drugi žalostni in temni, spet drugi boleči in tako naprej. Ampak to so samo spomini in pretenstani ter že mnogokrat prežvečeni občutki. Ki niso nujno vedno prijetni. In do danes sem mislila, da so edini merodajni ter da konkretna zadeva ni bila nič drugačna od mojih spominov.
Pa so mi v roke prišli zapiski izpred sedmih let (pa se spet potrjuje rek, da čez sedem let vse prav pride). Ko sem sedela in brala, pa so se mi določene izrečene besede, ki so mi v preteklosti povzročile precej gorja in bolečine, pokazale v popolnoma novi luči. In danes šele sem jih videla kot take, kar v resnici so bile. Ne slabonamerne, ne kot napeljevanje na nekaj, ne kot nasprotovanje ali podcenjevanje ampak kot besede, ki odpirajo vrata, ki kažejo pot in ki spodbujajo človeka, naj odstrani očala, skozi katera gleda in naj se ozre okoli ter pogleda svet tak, kot v resnici je. Brez plašnic in brez vnaprej  določenih predstav.
Zio Andrea, zdaj vem, koga sem takrat izsiljevala in na kakšen način. Hvala, ker si me izzival in bil v najinem pogovoru provokator, čeprav mislim, da se niti ti tega takrat nisi zavedal. ;)
Mogoče bom imela kdaj možnost popravnega izpita pri tebi. :D

  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |