Mici






         življenje s krili

20.07.2011

pa pojdimo naprej

Zapisano pod: up close — mici - 20.07.2011

Želela sem si novih izzivov … očitno bom kmalu deležna enega velikega.
Razmišljala sem o zamenjavi službe … očitno bo to res postalo dano dejstvo – vendar ne več po lastni izbiri pač pa zaradi golega preživetja.
Prednost tega, da se ne vtikam v vsakega in da nisem ‘na tekočem’ s trenutnim dogajanjem po naših hodnikih je v tem, da lažje diham, se bolj sproščeno gibljem in se ne ”zasmrajam” s stvarmi, ki niso pomembne … slabost pa je gotovo v tem, da me tudi nihče ne opozori na nevarnost tcunamija, ki se približuje … vse dokler me le-ta že popolnoma ne zalije. Takrat pa izvem tudi, da se že dalj časa približuje … well, thanks.

Ampak kot vedno so najtežje stvari ponavadi tudi najboljše. Ko sem bila prvič vržena v vodo, sem izplavala. In ker očitno spet pozabljam na to, da nobena tla pod nogami niso dovolj trdna, da bi zdržala VSE, bo verjetno najbolje, da me spet porinejo v vodo. Morda se bom utapljala, goltala vodo, mahala z rokami in se pritoževala, se smilila sama sebi, zakaj se mora to spet meni dogajati … pa vendar … bolje to, kot pa ždenje na potapljajoči se ladji in tolaženje, da nekako pa mogoče le ne bomo potonili …

Mal me cinizem/sarkazem/pesimizem napada. Pa tudi to mora biti.

  • Share/Bookmark

13.07.2011

psiha

Zapisano pod: moje, off — mici - 13.07.2011

Ko gledam ljudi okoli sebe, se mi vedno znova poraja vprašanje: kaj se da narediti, da bi se držali dogovorjenih stvari, kako v človeku spodbuditi tisto najboljše, ki je v njem, pa si morda ne dovoli priznati?

In vedno znova mi nekje zadaj v malih možganih šepeta nek glasek: poskusi ugotoviti, kako se vzgaja otroke, kakšni so triki, da si privzgojijo določene navade, kakšni so vzvodi v ljudeh, ki v njih prebudijo željo po nečem, …

Mogoče se bo slišalo kot manipulacija. Na nek način to je manipulacija, po drugi strani pa se mi zdi, je to lahko samo pomoč njim, da bodo spoznali, da je včasih mnogo lažje in dolgoročno gledano bolje neko stvar narediti takoj, četudi je trenutno zoprna, kot pa odlašati z njo in jo prestavljati nekam v prihodnost … ali pa čakati, da bo kdo drug to naredil …

Včasih bi silno rada naredila med ljudmi, s katerimi največ sodelujem, eno tako mini delavnico, kjer bi jim bilo omogočeno brez zadržkov in ovir sprostiti vse “bremze”, ki jih nosijo v sebi. Čisto neobremenjeno … da morda tudi sami spoznajo in vidijo, česa vsega so sploh zmožni, pa si podzavestno ne dovolijo ali pa se bojijo …

Sem preizkusila na lastni koži – nikdar nisem imela smisla za umetnost (tako sem vedno mislila, ker sem se preveč primerjala z drugimi, s sošolkami v šoli, ki so fantastično risale), dokler nisem res iz gole jeze in zaradi preobilice stresa sama na sebi popolnoma nezavedno začela izvajati t.i. likovno terapijo, terapijo z ustvarjanjem, kjer ni pomemben končni izdelek, pač pa sam proces ustvarjanja. Proces v človeku spodbudi tiste komponente, ki jih šlovekova zavest konstantno tlači v podzavest. Pri ustvarjanju pa se ravno te komponente dvignejo na plano -percepcija okolice, sprejemanje sebe, odnos do sebe, … Prav fascinantno.
Nisem strokovnjak na tem področju, pa vendar lahko iz prve roke povem, da so učinki res blagodejni … bistveno se zmanjša stres, spremeni se odnos do sebe, odnos do sveta, okolice … in čeprav morda vse zadeve zgledajo popolnoma nepovezane, se v resnici na koncu sestavijo v en tak silno zanimiv mozaik. Človek šele potem lahko pogleda sliko lastnega življenja … ko stopi korak ali dva stran, nazaj … Res izjemno …

Zato bi z največjim veseljem izvedla eno tako “seanso” na ljudeh, ki si ne dovolijo biti to, kar v resnici so.
Na nek način smo to kar vsi … se zadržujemo, si ne dovolimo drugačnosti, enkratnosti … ker se bojimo izstopanja, nerazumevanja, nesprejemanja okolice … In žal ravno ti strahovi vodijo naše življenje. Ne pustimo jim!

  • Share/Bookmark

12.07.2011

čas dopustov

Zapisano pod: off, up close — mici - 12.07.2011

… me vedno navda z nekim optimizmom. Da ne bo pomote … čas dopustov zame pomeni čas, ko so drugi na dopustu. ;)

V poletnih mesecih mi je vedno užitek delati. Ker:

  • imam precej več časa za delo, ki je samo moje in ga končno enkrat lahko naredim tako, kot se zagre in nisem vezana na ubijalske roke in lovljenje le-teh, kar navadno prinese s seboj napetost, stres, večkrat začete in nikoli dokončane projekte
  • sproščenost med tistimi sodelavci, ki nismo na dopustu
  • mi ostane popoldne še dovolj časa za raznorazne aktivnosti in hobije … končno lahko v miru sedem za mizo in naredim še kaj za dušo, preberem dobro knjigo, si vzamem čas za dooolg sprehod
  • lahko zjutraj malo potegnem brez slabe vesti, saj vem, da mi pot v službo ne bo vzela veliko časa … ceste so precej bolj prazne ;)
  • last but not least: z veseljem pričakujem čas, ko bom šla jaz na dopust … takrat bodo vsi samo vzdihovali in z nostalgijo gledali nazaj na svoje dopuste – zanje se bo že začela rutina vsakdanjega delavnika, jaz bom pa lepo spakirala kovčke in v obdobju, ki bo za druge precej streno, odpeketljala na lepše :D
  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |