Mici

Včasih je res potrebno silno malo, da se vse zasuka.
Brez pričakovanj, z malenkostnim cmokom v grlu, ko sem stopila skozi vrata … in že sem se zopet znašla doma. Isti občutek – tak prijeten, ko veš, da si na pravem mestu … le bistveno več ljudi kot zadnjič. In vendar … tako prijetno, tako lepo. Ne vem, kdaj sem se nazadnje uro in pol poslavljala. Kar ni bilo konca in kraja.
Zanimivo mi je bilo opazovati, kako so se v luči enega samega stavka vse stvari zopet postavile na svoje mesto, strahovi so izgubili na svoji moči, nasmeh se je prikradel na obraz in tam še vedno ostaja … tudi po slovesu. In samo pozdrav, dve besedi, ki sva si jih danes lahko v miru izrekla … kurja polt, želja, da bi se ponovilo oz. da se pred tedni ne bi končalo … in hvaležnost, da se kljub vsemu je in da sva danes lahko nadaljevala. Odlično!

Ti res znaš …