Mici






         življenje s krili

12.05.2009

zdrobovo pecivo

Zapisano pod: jumy — mici - 12.05.2009

Ob kroničnem pomanjkanju časa ter običajnih sestavin, ki so vselej dobrodošle pri peki, se da tudi iz popolnoma “kuhinjskih” stvari narediti izredno dobro in okusno pecivo.

1 vrečko zdroba, 1 jajce, pol lončka mleka in pol lončka olja, 3 žlice sladkorja, ščep soli ter pol žličke sode bikarbone (pecivo uspe tudi brez nje), 2 pesti rozin in 3-4 naribana jabolka.
Stvar je jako preprosta: vse sestavine (razen jabolk) se zmešajo skupaj ter pustijo nekaj minut, da se zdrob malenkost “napije”. Medtem se naribajo jabolka ter vmešajo v maso. Vse skupaj se potem strese v pomaščen pekač in peče dobre pol ure v zmerno vroči pečici (cca.180°C).

Na koncu pa se lahko ohlajeno zadevo “zabeli” še s čokoladnim prelivom ali pa še toplo pecivo posuje z ribano čokolado.
Za boljši okus pa se lahko namesto rozin uporabi tudi kandirano sadje ali pa navadne orehe, lešnike in/ali mandlje.

Pecivo se lahko postreže še toplo s kepico sladoleda ali pa hladno. Po želji ;)

Poseben okus pa pecivu dodajo tudi otrobi – 3 žlice je čez in čez dovolj, zraven pa malček več mleka, da se napojijo in razpustijo.
Meni je to pecivo pri srcu predvsem zato, ker je jako preprosto, ker ne zahteva veliko pekovskih sestavin (moka, pecilni prašek, gustin, margarina, maslo, sladkor, …) ampak lahko vanj zmečeš skoraj vse, kar ti pride pod roke.

  • Share/Bookmark

12.12.2008

skutno pecivo

Zapisano pod: jumy — mici - 12.12.2008

Vsake toliko pogledam po hladilniku, če je kaj uporabnega in če se da kaj iz tega narediti.
No, danes sem našla skuto.
Izredno uživam pri pripravi testa, ki ga lahko mirno in brez slabe vesti valjam in premetavam po pultu. Jah, peka je lahko včasih tudi izredno dober način sproščanja. Edini pogoj je, da imaš zraven sebe kozarec vode, s katero se nalivaš do onemoglosti, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da pecivo ne ugleda dnevne svetlobe (prvič, če delaš ponoči in drugič, če je na smrt dobro in si lačen). ;)
Torej, vzela sem moko s ščepcem sode, malček margarine in sladkorja ter jajce, vse to zgnetla, razvaljala in naložila v pekač.

prva plast

prva plast

Potem sem se pa lotila srednje plasti. Vem, da je treba (no, da naj bi se to naredilo) pred pričetkom dela/peke pripraviti vse sestavine, ampak ker jaz tako ali tako vse vem, sem delala na suho. V posodo sem zmetala skuto, sladkor, rumenjake, limonino lupino in rum, potem se je pa zataknilo pri pudingu… Nisem ga nikjer našla, čeprav bi skoraj lahko prisegla, da je še bil v omari, ko sem iskala primeren recept (torej eno uro prej :lol: ). Kaj pa zdaj?
Bogu hvala za vse sorodnike, ki živijo v bližini. Moja sestra pa res vedno ima vse pri roki, ko kaj potrebujem. ;) In tako sem se odpravila čez cesto po puding, malo poklepetala (OK, pol ure, ampak kaj je to v primerjavi z večnostjo?) ter planila nazaj v kuhinjo, kot da bi mi gorelo za petami, saj se je že mudilo s pripravo peciva…Torej, v zgoraj omenjeno packarijo sem vrgla še prašek pudinga, zmešala vse skupaj in zalila z mlekom, potem pa takoj nalila to tekočo zmes v pekač in hop v pečico.

srednja plast

srednja plast

Po četrt ure pečenja sem na vrh namazala le še sneg beljakov, vse skupaj še za par minut postavila v vročico… ups, pečico in ko je sneg prijetno porjavel iz pečice vse skupaj zanesla na balkon/na hladno.

finiširan topping

finiširan topping

Zdaj pa samo še čakam na kakšno povabilo na obisk, da lahko gostiteljem odnesem to dobroto. ;)

  • Share/Bookmark

11.05.2008

poletna radost

Zapisano pod: jumy — mici - 11.05.2008

Ker se pričenjajo pretežno topli dnevi in ker pri nas tudi neprestano nekaj praznujemo in ker sem dežurni tortopek v familiji, sem staknila receptič za hitro pripravljeno poletno torto brez pečenja. ;-)

Torej, nabaviš že spečene oblate za torto, pol kile sezonskega sadja (pri nas smo navalili na jagode, ker so pač trenutno aktualne), enako količino skute ter 1/4l sladke smetane. Dno torte je že narejeno (en oblat je dovolj), zato samo položiš poden v pekač za torte, nanj naložiš na koščke narezano in oprano sadje (lahko se ga malček posuje s sladkorjem, vendar ni nujno), čez to pa namažeš skupaj zmešano skuto s stepeno sladko smetano. Sladkor je optional. Če je zmes skute in smetane preveč tekoča pa lahko vmes zamešamo še malček želatine, da “potegne skupaj”. Ko je vse lepo pripravljeno, postavljeno, pa samo še za dve urici na hladno, potem pa navali narod.

Taka torta gre za med …

dscn3527a.JPG

Slika ni ravno najlepša, ampak torta je še vedno izredno dobra … ;-)

  • Share/Bookmark

30.12.2007

(pre)sladka pregreha

Zapisano pod: jumy — mici - 30.12.2007

OK, spet je čas peke piškotov in dobrot, od katerih sicer nimamo prav veliko dobrega, razen kakšno kilco gor, ampak če mene vprašate, imam raje kilco gor, kot pa da sploh ne bi okusila slasti dobrih piškotov. ;-)

Spet sem imela doma v omari že dalj časa spravljeno jedilno čokolado, ki nikakor ni prišla na vrsto, da bi jo porabila. In ker sem imela spet preveč časa (jah, televizija ne terja več tako veliko davkov, kot jih je včasih), sem se lotila rezanja čokolade ter na “uč” odmerjanja moke in sladkorja, malček mleka, margarine in jajce. Dokler nisem prvič poskusila narediti nekaj brez doslednega upoštevanja in odmerjanja teže in količine sestavin, kot so bile napisane v receptu, sploh nisem vedela, kako preprosto je dejansko peči peciva. Zdaj sploh ne uporabljam več kuhinjske tehtnice (ki je že tako ali tako popolnoma zanič) ampak dajem vse sestavine bolj kot ne po občutku skupaj. In zaenkrat mi je še vse odlično uspelo in je bilo – verjeli ali ne – enkratno užitno. ;)

vsakega greha vredni piškoti

Mogoče bi se kje našel kdo, ki bi rekel, da ne izgledajo tile piškotki prav nič posebnega … če drugega ne, je njihova posebnost v njihovi velikosti. :P

Pa naj še kdo reče, da velikost ni pomembna. :lol:

  • Share/Bookmark

21.10.2007

skutni žepki

Zapisano pod: jumy, moje, off, takle mamo — mici - 21.10.2007

Danes je bil naravnost fantastičen dan za peko skutnih žepkov. Zunaj ravno prav mraz, da se v kuhinji prileže malo pacati in dodatno greti prostore s pečico ;-)

V hladilniku mi je že kr nekaj časa stalo maslo, ki se samo nikakor ni hotelo porabiti za karkoli, bil pa je že skoraj zadnji čas. Pa še skuta me je veselo gledala že vsaj en teden in čakala na boljše čase, da se bom spomnila delati nekaj, kjer bo tudi ona (skuta namreč) prišla do izraza. Pa sem se spomnila, da že kar lep čas nisem delala skutnih žepkov, zato sem veselo zavihala rokave, ter zamesila vse potrebne sestavine …

 sestavine za testo

250g moke ter ravno toliko masla in skute, žlica kisle smetane, pecilni prašek, mala žlička limonine lupine in malček soli. Vse to skupaj zamesimo v gladko in voljno testo, ki ga za pol ure postavimo v hladilnik, da se malo umiri.

testo

Nato testo razvaljamo na tanko po delovni površini in razrežemo na pravokotnička, na katere potem z malo žličko položimo male kupčke marmelade – jaz sem uporabila letošnjo hruškovo marmelado, ne preveč sladko in ravno prav trdo, da se ne razleze in tudi, ko se piškoti pečejo, ne steče ven.

nadev

Pravokotničke zložimo skupaj – del brez marmelade potegnemo preko dela z marmelado ter z vilicamo po robu pritisnemo testo skupaj. Lako tudi samo s prsti stisnemo robove testa, da se sprimejo, vendar je bolj 2estetsko”, če poskrbimo še za kakšen okrasek ;-)

Žepke zložimo na peki papir in postavimo v pečico, ogreto na 200°C za 20 minut, da zlato zarumenijo. Ko so žepki pečeni, jih vzamemo iz pečice in posujemo s sladkorjem v prahu ter počakamo, da se ohladijo.

pravkar pečeni in še dišijo

Ko pa pridejo gostje, se pa skutne žepke samo še preloži na desertni krožnik in postavi na mizo.

dobrote na mizi

Uspeh je zagotovljen.

Pa dober tek! ;-)

  • Share/Bookmark

9.09.2007

nedeljski izlet

Zapisano pod: jumy, moje, off — mici - 9.09.2007

Po kosilu sem se na vrat na nos odpravila na izlet. Mimo Katarine na Jakoba (da ne bo pomote, to sa dva hibčka v Pohograjskem hribovju).

Sicer ni bil ne vem kakšen vzpon – resnici na ljubo se temu sploh ne more reči vzpon, pa mi je bilo pošteno nerodno, ker sem bila danes prvič gor. Tu se je ponovno izkazal pregovor, da kar imaš pred nosom, tega nikoli ne vidiš.
Ampak sem danes to popravila in si ogledala vse možne hribe, ki bodo dobili zeleno luč v moji “black book”, torej jih bom obhodila v kratkem, začenši z jutrišnjim dnem. Presenetil me je razgled z vrha Jakoba. Na eno stran se odpira prečudovit razgled po Ljubljani, Medvodah in Kranju ter vseh krajih vmes. Ugotovila sem tudi, da sem očitno prespala vse ure geografije v šoli, ko smo se učili o naši predragi Sloveniji, saj sem si mnogo stvari popolnoma drugače predstavljala. Sem morda preveč navajena razgleda samo iz enih in istih vzpetin, gričev in gora. Se posuvam s pepelom in obljubljam, da bom v bližnji prihodnosti to takoj popravila.

Me je pa presenetilo dokaj majhno število izletnikov, saj je bilo vreme res prečudovito, razgled (skoraj bi lahko rekla) božanski in tudi zatevnost tega izleta je skoraj nična. Tudi če si popolnoma brez kondicije, se ne boš niti malo prepotil, morda le na zadnjih 100 metrih, ko se je potrebno dvigniti po hribčku do cerkvice, ostalo pa je prijeten sprehod po lepo urejeni poti po gozdu. Pa tudi trajanje tega “podviga” je precej kratko – v pičlih 35 minutah si od vasi Topol na Jakobu.

Jap, sem morala preveriti, če me moji žulji, ki sem jih pridelala v sredo na jutranjem sprehodu (in so se med tem tako lepo “razčesnali”, da je pogled nanje vse prej kot prijeten in tudi občutek v kakršnihkoli čevljih, ki nimajo odprte pete ni zavidanja vreden) kaj motijo in bolijo, pa so se kar lepo držali.

Zdaj vem, kam jo bom mahnila, če se bom želela kdaj sprehodit po gozdu ter na koncu poti ujeti čudovit razgled po ljubljanski kotlini. Ko pa najdem še kakšen tak “kucelček”, pa sporočim. Zaenkrat sem se osredotočila na okolico Ljubljane.

  • Share/Bookmark

21.07.2007

Semmi – Fredo

Zapisano pod: jumy — mici - 21.07.2007

Torej, v teh dneh se res prav prileže ena taka hladna stvarca, ki ti napolni želodček, pa vseeno ne preveč. Ni sladoled, ni težka hrana, je pa kar precej “nasitno” – po enem kosu imaš dovolj, kar je ravno prav. Ni ne preveč in ne premalo.

  • 1/4 l sladke smetane
  • 1 jajce
  • 2 žlici sladkorja
  • 10 dag zmletih mandljev
  • 5 dag piškotov
  • 5 žlic likerja (po želji)

Penasto zmešaš rumenjak, sladkor in mandlje. Dodaš stepeno sladko smetano in sneg beljaka. Polovico mase daš v model (v posodo za sladoled, iz katere ne bo pretežko sladice stresti ven), nato potreseš z zmletimi piškoti, ki so bili navlaženi (zmešani) z likerjem in na piškote daš še drugo polovico mase. Vse skupaj postaviš za vsaj 4 ure v zmrzovalnik.

Jap, to je to. Pipravi se izredno hitro in tudi poje se izredno hitro :-D

Pa dober tek.

  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |