Mici






         življenje s krili

7.04.2008

ananasova dieta

Zapisano pod: miks — mici - 7.04.2008

Ali ste že kdaj slišali za ananasovo dieto?

To je dieta, pri kateri ješ vse, razen ananasa. ;-)

ananas.jpg

  • Share/Bookmark

2.10.2007

Minuta za slovenščino

Zapisano pod: miks, off, takle mamo — mici - 2.10.2007

Kaj pomeni …

… bautara?

  • Share/Bookmark

7.08.2007

Minuta za slovenščino 4#

Zapisano pod: miks, takle mamo — mici - 7.08.2007

Kaj je …

… fufna?

  • Share/Bookmark

Minuta za slovenščino 3#

Zapisano pod: miks, takle mamo — mici - 7.08.2007

Kaj je …

       … čaga?

  • Share/Bookmark

3.08.2007

Minuta za slovenščino 2#

Zapisano pod: miks, takle mamo — mici - 3.08.2007

Kaj je …

razpočnica?

  • Share/Bookmark

24.07.2007

Pošta in telefon

Zapisano pod: miks, pošta — mici - 24.07.2007

Maili so dandanes nepogrešljivi. Skoraj tako kot prenosni telefoni. Jaz osebno brez telefona brez težav zdržim, saj mi je bolj kot ne nepotrebna navlaka. Sem namreč mnenja, da kdor bi želel kontaktirati z menoj, me lahko dobi tudi na drug način, ne samo prek telefona. In zato imam tisto škatlo s seboj samo takrat, ko je najbolj potrebno. Med vikendom pa ga z lahkim srcem “pozabim” doma in jo mahnem kam daleč, od ponorelega sveta in sem do nadaljnega nedosegljiva – razen seveda za tiste, s katerimi sem v danem trenutku. ;-) Zakaj smo se ljudje tako navadili, da smo vedno in povsod dosegljivi? Potem se pa razburjamo, ker nimamo niti enega trenutka prostega, ker nas vedno zmotijo takrat, ko je najmanj potrebno.

Le kako so se včasih ljudje vse lahko zmenili ne da bi 10 in večkrat preverjali, ali drži dogovorjeno. Bili so časi, še ne tako daleč nazaj, ko smo se s kolegi poklicali, rekli: v petek se dobimo tam in tam in gremo tja in tja, pa je bilo zmenjeno. Noben “double check” ni bil potreben, saj je veljalo kot pribito. Danes pa je tako: s kolegom se zmeniva, da greva zjutraj v hribe. OK. Zvečer se ponovno slišiva, da še enkrat ponoviva, kar oba že veva – kdaj greva, po kateri poti bova šla, … In ponovno naslednje jutro me pokliče… Pa daj mi že mir! Če sva se zmenila, potem drži.

Seveda tudi meni včasih (res pa je, da ne prav pogosto) paše se pogovarjati po telefonu, vendar sem to fazo že pred leti prebrodila in ko sem na lastni koži občutila, da je to samo nepotrebno izgubljanje časa (da o denarju niti ne govorimo), mi ni bilo problema odložit telefona. Se popolnoma strinjam s kolegom, ki pravi, da je telefon za dogovor in ne za pogovor. Pogovori so pa tako ali tako bolj pristni “face to face”, čeprav je včasih bolj prijetno kramljati po telefonu. :-) Imam sodelavca, ki je v manj kot pol leta naredil 700 ur službenih pogovorov po telefonu, to je malo manj kot 5ur in pol na dan (pa ni bil telefonist ;-) ). Nič čudnega, da ga je neprestano bolela glava, ko pa je prišel domov, pa iz sebe ni spravil več nobene besede, ker se mu ni ljubilo govoriti. Zdaj, ko je pa zasedel drugo pozicijo v firmi, pa ugotavlja, da ima preveč časa. Jah, tudi malo računice – sedaj v enem delovnem dnevu nima niti ene ure pogovorov po telefonu. Bi skoraj lahko rekla, da je razlika očitna. By the way, tudi glava ga ne boli več ;-)

Pošta je pa tudi svojevrsten fenomen. Vsak dan, ko pridem v službo, me čaka na ducate mailov, ki bi jih včasih najraje zmetala kar v junk (spamov tako ali tako ne dobivam, na srečo). Ker pa seveda ne morem iz svoje ženske kože in me seveda zanima, če je kaj od tega, kar sem dobila, “užitno”, tekom dneva vse pogledam. In kar pač je užitnega, pošljem naprej :-)

Cest la vie. :-D

Ja, tako pač je, da sem ne glede na to, koliko se pritožujem, rada zasuta s pošto, ker mi na nek čuden način daje (lažen) občutek pomembnosti, nepozabljenosti, sprejetosti in tudi vpetosti v življenje.

No, in tule je še ena slikca iz mojga maila, ki pa mislim, da bo bolj všeč dečkom. ;-)

lj.jpg

  • Share/Bookmark

2.07.2007

opazovanje

Zapisano pod: miks — mici - 2.07.2007

Kako je zanimivo gledati ljudi. Meni to včasih predstavlja prav posebno veselje, ko se usedem na balkon in opazujem ljudi, ki hodijo mimo balkona.

Nekateri hodijo po cesti, kot da ni ničesar okoli njih. Kot da bi imeli plašnice na očesih in ne bi bili sposobni videti zunaj svojega vidnega polja. Potem drugi gledajo okoli sebe, kot da se bojijo, da bodo kaj spregledali, da se bo kaj zgodilo brez njihove vednosti, pozornosti. Zopet drugi opozarjajo nase in upajo, da ne bodo ostali neopaženi.

Kaj pa je skupnega vsem tem ljudem? Včasih se mi zdi, kot da se bojijo vsak na svoj način, da bi jih drugi “pogruntali”, da bi jih spoznali, kdo so -  v resnici, v svoji globini. Celo se bojijo biti opaženi, čeprav opozarjajo nase. Pa je v resnici prav zanimivo, ko dalj časa opazujem ljudi, se mi zdi, da bi pri nekaterih lahko že po načinu hoje povedala, kdo so, kaj so in kaj nosijo v sebi. Pa nisem psiholog, daleč od tega. Sem samo človek, ki opazuje okolico.

Vsak pa je po svoje dragocen, ne glede na to, kaj se dogaja z njim, kaj nosi v sebi, kaj skriva in bi rad ohranil samo zase, ali pa kaj bi rad pokazal vsemu svetu, ker je tako zelo srečen, da to ima.
Otroci so najboljše ogledalo človeka. Če gledaš otroka, potem ti zelo kmalu postane jasno, ali te ta otrok sprejema, kaj mu je in tudi kaj mu ni všeč na/pri tebi. Odrasli pa se igramo neke skrivalnice, se pretvarjamo in upamo, da nas ne bodo pogruntali. S tem pa slepimo samo sebe.
Kako si želim spet biti otrok, neobremenjena z vsem, kar se dogaja okoli mene, neobremenjena z videzom, z vtisom, ki ga dajem, neobremenjena z drugimi, z njihovimi problemi, njihovimi idejami,…

Veselim se jutrijšnjega dne, ker vem, da bo tako zelo drugačen od današnjega, tudi če se bo vse dogajalo, kot se dogaja že toliko časa.

:-)

  • Share/Bookmark

24.05.2007

odhajam

Zapisano pod: miks — mici - 24.05.2007

Jupi!!!

Gremo! V večno mesto. Komaj čakam, da srečam vse, ki so tam. :-)

Že kar vidim, kako bo zanimivo. Po poti se bomo drenjali v avtu in igrali na kitaro, peli, se smejali,… Tam pa nas že čakajo raznorazne znamenitosti, svetnovno znane in tudi take, ki so bolj kot ne skrite in nepoznane. Pa že vem, da jih bomo lahko videli. Pa še vsi tisti ljudje, ki jih bomo srečali… Polno bo. Bogato. Veliko!

Grem, da me ne bodo predolgo čakali :-)

  • Share/Bookmark

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |