Mici






         življenje s krili

2.11.2012

Zapisano pod: off — mici - 2.11.2012

Dobro preživet dopust je gotovo tisti, ko se lahko spočiješ, pa čeprav sta dopusta samo dva dneva.

In ja, moj zadnji dopust je bil vsekakor dobro preživet. Danes sem prišla v službo pripravljena na nove izzive, z veseljem v srcu, ker je več kot pol firme manjkalo in se je dalo v kratkem času bistveno več narediti, kot pb “normalen” delavniku. Hkrati pa me je tešila misel na to, da lahko kadarkoli popokam kufre in rečem: imejte se lepo čez vikend. ;)

Takle delovni teden z enim samim delovnim dnem je kar prijetna sprememba. :D

No, morda bi edino, kar bi spremenila, če bi le lahko, spremenila fizično počutje med prazniki. Večkrat se mi je že zgodilo, da sem praznike preživela v najslabši možni družbi … sama s sabo, ker pač z vročino in huronskim kašljem ni ravno najbolj pametno (in prijazno do drugih) hodit okoli in trosit bacile, viruse in kar je še ostale golazni.

Priznati pa moram vseeno, da sem se kljub stalnemu treniranju trebušnih mišic na račun širjenja in krčenja prsne votline (beri kašlja) prišla do dobršne mere počitka in spanja. Kar pa tudi ni zanemarljivo. Sedaj je treba samo še ugotovit, na kakšen način naj napovem vojno bacilom, da me bodo permanentno pustili pri miru … saj jaz jih niti ne vabim v svojo družbo. ;)

  • Share/Bookmark

25.10.2012

Zapisano pod: off — mici - 25.10.2012

Kako priti do izgubljenega veselja?

  • nikakor ne pričakuj od okolice, da ti bo pri tem pomagala
  • dober sprehod po svežem jesenskem zraku pomaga (enkar popoldne in če je prilika, lahko še enkrat ponoči)
  • topla kavica, iz katere mamljivo diši, gotovo lahko pomaga
  • poglej se v ogledalo, se nasmehni faci pred seboj in reci: “Stara, carica si!
  • na koncu dneva napiši 5 lepih stvari, ki so se ti v tem dnevu zgodile
  • zjutraj preberi 5 lepih stvari iz prejšnjega dneva
  • ob vsakem “rukarju”, ki pride v službi, ko bi najraje človek vse zabrisal v steno in rekel: “Tega se ne grem več“, pomisli: “This too shall pass.
  • ob vsakem stiku z drugim(i) imej v mislih dejstvo, da tudi oni besno in željno iščejo svoje izgubljeno veselje … s tem se lahko izogneš premnogim težavam, ki nastajajo v komunikaciji neposlušanja

  • Share/Bookmark

5.08.2011

reorganizacija …

Zapisano pod: off, takle mamo — mici - 5.08.2011

… se dogaja na delovnem mestu … in doma.

Sem človek, ki občasno potrebuje kakšno spremembo, da se dobro in prijetno počuti. Ne vem zakaj, vendar je že od nekdarj tako, da imam po določenem obdobju mirovanja prave napade maničnega preurejanja prostorov. Včasih sem se znašala nad spalnico, potem sem ugotovila, da je prav prijetna popestritev na delu, če vsake toliko časa preuredim pisarno. Zdaj bo sicer to malček težje, ker ne bom več sama v pisarni, pa vendar … za začetek bo kar v redu, saj bo treba že zato, da pride še nekdo drug k meni, nekaj malega prestavit, premaknit, spremenit … in to mi zadošča. Važno, da se nekaj dogaja. :D

Tudi doma sem se lotila resnega projekta postavitve dnevne sobe na glavo. Sem mislila, da bom lahko sama, pa kavč tako presneto težek, da ga nisem mogla sama prestavljat. Da ne govorim o knjižnih omrah. No, bolj omaricah, saj imam po mojem skromnem mnenju sila malo knjig. Želela bi si jih neznansko več, pa sem gorenjka kar se kupovanja tiče. Kupim res samo tisto, kar vem, da mi bo gotovo še večkrat koristilo. Torej, kupujem take knjige, ki se splačajo.
No, kakorkoli, ugotovila sem, da moja zbirka knjig sploh ni tako majhna, kot se mi je vedno dozdevalo. Očitno je treba od časa do časa celotno stalažo prestavit, da vidim pravo vrednost in tudi količino te vrednosti. :D

Kakorkoli, sklemila pa sem, da – če se bo le dalo – se ne bom nikoli več selila … kor bi verjetno potrebovala en kamion zgolj in samo za selitev knjig … ker se pač od nobene žal ne bi mogla ločiti. ;)

No, da zaključim … po reorganizaciji dnevne sobe in v pričakovanju reorganizacije delovnega prostora v službi se počutim odlično. :D

  • Share/Bookmark

13.07.2011

psiha

Zapisano pod: moje, off — mici - 13.07.2011

Ko gledam ljudi okoli sebe, se mi vedno znova poraja vprašanje: kaj se da narediti, da bi se držali dogovorjenih stvari, kako v človeku spodbuditi tisto najboljše, ki je v njem, pa si morda ne dovoli priznati?

In vedno znova mi nekje zadaj v malih možganih šepeta nek glasek: poskusi ugotoviti, kako se vzgaja otroke, kakšni so triki, da si privzgojijo določene navade, kakšni so vzvodi v ljudeh, ki v njih prebudijo željo po nečem, …

Mogoče se bo slišalo kot manipulacija. Na nek način to je manipulacija, po drugi strani pa se mi zdi, je to lahko samo pomoč njim, da bodo spoznali, da je včasih mnogo lažje in dolgoročno gledano bolje neko stvar narediti takoj, četudi je trenutno zoprna, kot pa odlašati z njo in jo prestavljati nekam v prihodnost … ali pa čakati, da bo kdo drug to naredil …

Včasih bi silno rada naredila med ljudmi, s katerimi največ sodelujem, eno tako mini delavnico, kjer bi jim bilo omogočeno brez zadržkov in ovir sprostiti vse “bremze”, ki jih nosijo v sebi. Čisto neobremenjeno … da morda tudi sami spoznajo in vidijo, česa vsega so sploh zmožni, pa si podzavestno ne dovolijo ali pa se bojijo …

Sem preizkusila na lastni koži – nikdar nisem imela smisla za umetnost (tako sem vedno mislila, ker sem se preveč primerjala z drugimi, s sošolkami v šoli, ki so fantastično risale), dokler nisem res iz gole jeze in zaradi preobilice stresa sama na sebi popolnoma nezavedno začela izvajati t.i. likovno terapijo, terapijo z ustvarjanjem, kjer ni pomemben končni izdelek, pač pa sam proces ustvarjanja. Proces v človeku spodbudi tiste komponente, ki jih šlovekova zavest konstantno tlači v podzavest. Pri ustvarjanju pa se ravno te komponente dvignejo na plano -percepcija okolice, sprejemanje sebe, odnos do sebe, … Prav fascinantno.
Nisem strokovnjak na tem področju, pa vendar lahko iz prve roke povem, da so učinki res blagodejni … bistveno se zmanjša stres, spremeni se odnos do sebe, odnos do sveta, okolice … in čeprav morda vse zadeve zgledajo popolnoma nepovezane, se v resnici na koncu sestavijo v en tak silno zanimiv mozaik. Človek šele potem lahko pogleda sliko lastnega življenja … ko stopi korak ali dva stran, nazaj … Res izjemno …

Zato bi z največjim veseljem izvedla eno tako “seanso” na ljudeh, ki si ne dovolijo biti to, kar v resnici so.
Na nek način smo to kar vsi … se zadržujemo, si ne dovolimo drugačnosti, enkratnosti … ker se bojimo izstopanja, nerazumevanja, nesprejemanja okolice … In žal ravno ti strahovi vodijo naše življenje. Ne pustimo jim!

  • Share/Bookmark

12.07.2011

čas dopustov

Zapisano pod: off, up close — mici - 12.07.2011

… me vedno navda z nekim optimizmom. Da ne bo pomote … čas dopustov zame pomeni čas, ko so drugi na dopustu. ;)

V poletnih mesecih mi je vedno užitek delati. Ker:

  • imam precej več časa za delo, ki je samo moje in ga končno enkrat lahko naredim tako, kot se zagre in nisem vezana na ubijalske roke in lovljenje le-teh, kar navadno prinese s seboj napetost, stres, večkrat začete in nikoli dokončane projekte
  • sproščenost med tistimi sodelavci, ki nismo na dopustu
  • mi ostane popoldne še dovolj časa za raznorazne aktivnosti in hobije … končno lahko v miru sedem za mizo in naredim še kaj za dušo, preberem dobro knjigo, si vzamem čas za dooolg sprehod
  • lahko zjutraj malo potegnem brez slabe vesti, saj vem, da mi pot v službo ne bo vzela veliko časa … ceste so precej bolj prazne ;)
  • last but not least: z veseljem pričakujem čas, ko bom šla jaz na dopust … takrat bodo vsi samo vzdihovali in z nostalgijo gledali nazaj na svoje dopuste – zanje se bo že začela rutina vsakdanjega delavnika, jaz bom pa lepo spakirala kovčke in v obdobju, ki bo za druge precej streno, odpeketljala na lepše :D
  • Share/Bookmark

22.02.2010

kaj lahko

Zapisano pod: off — mici - 22.02.2010

Lahko se brez posebnega napora sprevržem v tvojo najhujšo nočno moro – iz deklice, ki bi rada čimveč naredila v najkrajšen času in pri tem porabila čimmanj živcev ter hkrati ustregla mnogim lahko v trenutku postanem prava bjadž. To pa pomeni, da ter z najlepšim nasmehom na obrazu takoj zabijem v najtemnejšo temo.

Lahko tudi popolnoma poniknem in sem sicer fizično prisotna, vendar se obnašam tako, kot vidim pri vseh najboljših: kimam na vsako besedo in istočasno pripravljam gore dela za tistega, ki bo prvi prišel mimo, da bo to naredil namesto mene, ps sploh ne bo vedel, kaj ga je zadelo … še hvaležen mi bo. Jaz bom pa na koncu pobrala vse zasluge.

Lahko sem tudi tvoja največja in najbolj zaupna prijateljica … pa to nikakor ne bo pomenilo, da boš ti o meni izvedel kaj več, kot veš trenutno – to pa je samo najnujnejše.

Lahko sem tampon med tabo in svetom … lahko sem tudi tvoja ljubica … lahko sem tvoja mama ali pa žena – če želiš … samo nikoli in nikdar ne pričakuj, da ti bom do konca tvojih dni odnašala rit, da bom požrla vse, kar mi boš serviral … ker ne bom.

  • Share/Bookmark

31.12.2009

današnji moto

Zapisano pod: off — mici - 31.12.2009

Če gre kaj lahko narobe, bo narobe tudi šlo.

V službi je bilo kot sodni dan … vse razmetano, nagrmadeno, vsi papirji izgubljeni in pomečkani, zmečano in raztreseni … na cesti kaos … doma kot da sploh ne bi tu živela … prihaja večer, ki bi ga najraje izpustila … skuhala večerjo in se potem umaknila stran od družbe … pa žal ne gre, saj zopet pričakujejo veselo gostiteljico … pa bi še šlo, če bi jih v resnici sama vabila … ampak so se kar sami …

Klub temu pa ni vse tako črno in grdo, kaotično … ko zazvoni telefon in vidiš izpisano številko dragega prijatelja … veš, da bo vse še prav lepo se uredilo … in dogovori za zimsko-spomladanski dopust so že v polnem teku … severna Italija, Francija … znani obrazi, vožnja v prijetni družbi … novi filmi za ogled pripravljeni … priprave na poroko … novi izzivi, nove zadolžitve, nove odgovornosti …

In tudi če gre narobe … to je zame izziv in nova priložnost! ;)

Srečno, polno izzivov in novih poti v 2010!!

  • Share/Bookmark

19.11.2009

jure/adi/iztok

Zapisano pod: moje, off — mici - 19.11.2009

Kot zadnje čase že nekajkrat me je spet zagrabilo … Juremanija … in sedaj poslušam Jureta cele dneve … v pisarni … doma … na poti v avtu …

Svoje dni sem se silno navduševala nad Adijem (seveda se navdušenje še ni poleglo) in sem si v ta namen priskrbela 6 njegovih zgoščenk. Navdušila sem še sestro (ona si je priskrbela 6 drugih) in vedno, kadar sva se peljali v Stuttgart sva celo pot tja in nazaj poslušali in vrteli Adija. Adi je res odlična glasbena podlaga za dolge poti po tujini.
Priznam, tudi Iztoka smo poslušali, vendar je Iztok malce težek za konkretno poslušat in še med vožnjo biti pozoren na cesto. Preveč zaposli možgane … vsaj moje, potem pa neumnosti počnem.

  • Share/Bookmark

5.11.2009

kako prijetno je …

Zapisano pod: off — mici - 5.11.2009

… po celem dnevu zdoma ponovno priti spet domov … na suho in toplo, sezuti premočene nogavice in obuti toplo trenirko, se zabubiti na kavč in preprosto uživati v dobri družbi.
Pa tudi ni prav slab občutek, ko vržeš 7 let stare čevlje, ki so dobesedno prehodili pol Evrope, doživeli marsikaj in na vsakem koraku razvajali nogo, končno v smeti. Sicer z grenkim priokusom, da tako dobrih čevljev zlepa ne dobim več. Pa vendar … bilo je lepo, dokler je trajalo.

  • Share/Bookmark

20.10.2009

kaj razmišljam med sestankom

Zapisano pod: off — mici - 20.10.2009
  • ušivo sestankovanje za stvari, ki so bile že nogokrat dogovorjene in vendar eni in isti vedno znova uveljavljajo svojo avtoriteto in sklicujejo sestanke za dogovore o stvareh, ki se jih v prvi vrsti sami ne držijo in ki jih mi, raja, že dolgo izvajamo
  • pameten bit je najlažje in delo delegirat drugim ter mlatit prazno slamo, vsega pa so itak drugi krivi
  • bomo, bomo, bomo … zatakni si ta bomo nekam. Od zdaj naprej jaz ne delam NIČ! NE ti meni govorit bomo…
  • Klemen: “Zakaj ne bi Tina tega delala?” Zakaj hudiča pa ne bi TI kaj naredil?
  • vsak gleda samo na svoje mini delo in noče niti malo odpret oči, darovat 2 minuti svojega dragocenega časa, pa sploh ne bi bilo treba tule sedet in sestankovat
  • kako to, da Prodaja ne ve, kaj je s prodano opremo, ki še ni bila inštalirana/predana stranki? Kako lahko 750kg težka kišta zgine, da nihče ne ve, kje je? Aja, saj res, nekomu so jo posodili, sam ne vedo točno, komu…
  • pri nas vsak, ki ima 2 sekundi časa, šefa špila
  • na prihodnjem sestanku nujno uporabljaj telefon in se delaj, da si silno, oh in sploh pomembna in od vseh ljudi najbolj iskana in zaželjena oseba
  • mi smo strašno pomembni in brez nas se svet sploh ne vrti. Ko pa jaz, velecenjeni direktor, zažmrkam, se nasmehnem, šele takrat se lahko zemlja premakne za centimeter v levo
  • ja, res je sestankovanje najpomembnejša zadeva. Ker brez tega sploh ne bi vedela, kaj naj delam…

Ugotavljam, da pa je morda v sestankovanju moj skriti potencial, talent, ki ga še nisem odkrila. Sediš v sobi polni pametnih ljudi, veselo prikimavaš in se strinjaš z vsemi nebulozami, ki jih res nikoli ne zmanjka, od časa do časa malo odpreš usta, podeliš kakšen kompliment za pametne izjave in potem z nasmehom odideš iz sejne sobe. Vsi se trepljajo po ramenih in čestitajo sami sebi, ker so končno prišli do načina, kako končno začeti uporabljati toplo vodo. Pa če nisem jaz najsrečnejši človek, ki dela v najinteligentnejši IT firmi …

Ja, to bo to. ;)
Morda pa še šefica ratam … :mrgreen:

  • Share/Bookmark
Starejši zapisi »

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |