Mici






         življenje s krili

8.10.2009

občudujem …

Zapisano pod: off — mici - 8.10.2009

… ljudi, ki se ne bojijo svojih talentov uporabiti. Ki jih ne skrivajo in jih razvijajo … za svojo dušo, hkrati pa z njimi bogatijo tudi druge.
In eden izmed takih ljudi je definitivno tudi Ivanušič.

Definitivno se približuje prvim mestom na moji naj naj lestvici ljudi, ki bi jih bilo vredno posnemati oz. se od njih marsikaj naučiti.

  • Share/Bookmark

3.09.2009

za dušo … danes

Zapisano pod: off — mici - 3.09.2009

Ko bo umrla ljubezen … in spomin na Slovensko popevko … nostalgija ;)

  • Share/Bookmark

27.08.2009

danes …

Zapisano pod: off — mici - 27.08.2009

… iščem delovno vnemo … mi je že zdavnaj padla. Je ni. Pa saj navadno pride sama od sebe. Ali pa jo kje spotoma poberem. Eh, pa kaj bi se človek sekiral … za zgled so nam dani v prvi vrsti naši šefi … moj se že cel teden okoli firme vozi z motorjem in nam prijazno maha … vmes dodeli kakšno novo nalogo, drugače pa je … leteč … vozeč …
… avto (mojega rdečega čmrlja) sem prodala najboljšemu ponudniku … zanj iztržila še enkrat več, kot sem se sprva sploh nadejala
… čakam na Zlatkota
… planiram dnevne izlete čez 14 dni
… kopljem in razkopavam dvorišče
… se kulturno izobražujem ob jamskem človeku … poslušam tišino in glasbo
… se ponovno pripravljam na tekoče zadeve
… vesela poskakujem, ker me spet nič ne boli
… se smejem N. ker jo tako matra irigator
… razmišljam, kaj naj kupim otroku in malo večjemu otroku … in se veselim, ker bom danes lahko prvič v roke prijela tega malega otročka, Filipa, se stisnila k njemu in pocrkljala (če mi bodo seveda pustili ;) )
… sklanjam glavo ob izjavah, kot so: “…ja, samo še nate mislim in na tvoj server … pa kaj misliš, da nimam drugega dela … zmeni se s šefom, pol bom pa naredil … počaki, po petnajstem pa začnemo, saj gremo šele takrat v produkcijo, bo že pol vse naredila …”
… razmišljam oz. bolje rečeno verjetno spet delam račun brez krčmarja glede jesenskih dejavnosti … še vedno ne vem, ali bom spet imela grupico otrok pred sabo ali mi bo morda celo ratalo kakšno postransko dejavnost samo zase ubost …
… ugotavljam, da denar pač ne raste na drevesu … in sem vesela, ker tudi po novih davčnih razredih ne bom nič na slabšem ;)
… se veselim z Moniko … jutri pa z njenim otrokom
… bi šla rada precej prej spat, kot včeraj … morda mi celo uspe

  • Share/Bookmark

18.08.2009

kako naj se človek odloči?

Zapisano pod: moje, off, takle mamo — mici - 18.08.2009

Navadno nimam težav z odločanjem … OK, če je velika stvar, potem že dobro premislim in se potem odločim, ampak da je kupovanje avta tako težka stvar, si pa nisem predstavljala.
Avto je nujno zlo današnjega človeka in na (bridkem) koncu od njega ostane kupček pločevine in nekaj šraufov, pa vendar ni ravno vseeno, kakšno prevozno sredstvo si človek izbere, če že vnaprej ve, da ga gotovo (razen, če ga bodo spleti dogodkov prisilili v nasprotno) ne bo menjal po treh letih ampak da naj bi ta konjiček ostal v njegovi lasti še mnogo dlje.

Potek izbire novega avta pri meni je izgledal približno takole:

  1. vneto nalaganje denarja v nogavico, ki se je žal prepočasi polnila (vmesna menjava oken in fasade na hiši pač zahteva določena finančna sredstva in ker pač ne morem vsega finančnega bremena preložiti na druge, sem svoj del stroškov krila sama)
  2. zbiranje informacij o najboljšem in najbolj ustreznem avtu (ni tako težko … greš od enega do drugega prodajalca avtomobilov in se delaš, da te zanimajo različni modeli … pobereš vse prospekte … doma jih družno z vsemi člani družine pregledaš in predebatiraš …)
  3. določitev ožjega izbora jeklenih konjičkov
  4. testne vožnje – po možnosti vse v istem dnevu, da okusi ne zvodenijo prehitro … lažje je narediti primerjavo med enim in drugim, ker če bi včeraj vozila enega, danes drugega in jutri tretjega, bi se mi verjetno vsi trije zdeli enako dobri, tako pa sem iz enega takoj presedlala na drugega, vmes seveda umirila strasti v svojem starem čmrlju, in je bilo mnogo lažje narediti primerjavo med enim in drugim
  5. finančna komponenta (žal) ne sme biti zanemarljiva: ožji ožji izbor sestoji iz dveh avtomobilov, ki imata precej različno obliko, zato pa toliko bolj podobno opremo … razlika v ceni pa znaša skoraj 3.000 EUR, kar ni malo (zame ne)

Vendar pa sem se po neprespani noči, ko sem sanjala samo še avtomobile, ki so se podili mimo moje postelje, ter po večurnem spraševanju, kaj je bolje, kaj se bolj splača, kaj za vraga naj naredim, končno odločila: moj bo:

  • Share/Bookmark

18.06.2009

spet na poti

Zapisano pod: off — mici - 18.06.2009

Imam moralnega mačka … pa slabo vest …
Zakaj mi je treba spet na pot? Ali moram res povsod biti zraven? A si v resnici želim it?
Ja, si želim. Ker bom spet malo se (upam) nalezla tistega veselja, ki pride, ko najmanj pričakuješ … ki se ti zaleze pod kožo, tudi če se mu izmikaš … Mogoče pa tudi zato, ker sem preveč ven iz vsega tega – druženja, odnosov, sprememb … in se je treba včasih tudi malo prisiliti, da se kaj naredi, spremeni, predrugači. Ker drugače sem vedno na istem … in se nič ne zgodi … in nič ne vem … in živimo drug mimo drugega … svet se pa vrti in kmalu ugotoviš, da je vse drugače – le ti si obstal na mestu.

Zato torej grem …

  • Share/Bookmark

15.06.2009

včasih …

Zapisano pod: off — mici - 15.06.2009

… res ne vem več, ali se splača govoriti po pravici ali ne
… je bolje biti tiho
… raje nič ne vem
… bi najraje se skrila pod mizo
… so bile določene stvari bolj kompleksne, kot so danes … vendar danes vsaj vem, koliko je ura in kaj to pomeni
… si zaželim dodatni dan brez vseh in vsega
… sem se znala smejati tudi brez razloga
… sva bila več skupaj in sva se več pogovarjala
… sem imela več skrbi eksistencialne narave
… je bolje biti skromen, kot pa želeti si več
… je potrebno tudi pogledati naprej in kakšno stvar spremeniti, zamenjati okolje in prerezati s preteklostjo

  • Share/Bookmark

21.04.2009

ni fer

Zapisano pod: off — mici - 21.04.2009

Zakaj se vedno pol ure prej in pol ure kasneje ubadam s slabo vestjo, kadar bi kaj drugačnega naredila?
Ni fer, da so me tako vzgojili …
… res ni fer, da sem taka … ko bi lahko pa tako lepo flankirala okoli in se prav fajn imela, ne pa da se trudim bit odgovorna in naredit vse tako, da je vsem prav …
… še bolj pa ni fer, da se zaradi tega potem sekiram …

NI FER

  • Share/Bookmark

27.03.2009

kaj bi brez vas?

Zapisano pod: off, takle mamo — mici - 27.03.2009

Res, dragi moji fantiči, kaj bi jaz brez vas?
Verjetno … ne, gotovo bi bila vrata popravljena mnogo prej. Ampak, ker je treba paziti na vaš ego in na vašo občutljivo dušico, se ženska, kot sem jaz, ne sme lotiti popravila. Ker to se pa res ne spodobi. Saj imam pa ja vas.

Že res, da nimam diplome iz vihtenja kladiva in upravljanja z izvijačem (OK, šraufencigerjem, da se razumemo), kot vi, vendar se je v teh treh letih, kar smo skupaj že več kot samo enkrat izkazalo, da mi tovrstno orodje ni tuje. In če bi mi le dovolili, bi vrata popravila kar sama. Tako pa sem čakala na vaš milostni prispevek … čakala, da sami končno ugotovite (ker jaz tako ali tako vedno samo nergam po nepotrebnem in ne znam potrpeti niti malo), da vrata prav dolgo ne bodo več zdržala v takem stanju in da bi bilo morda potrebno malenkost jih popravit. No, po pravici povedano, sem upala, da vam bo kak del vrat ostal v rokah, ko boste odhajali. Na srečo se je moja želja uresničila. ;)

In tudi, če sem že začela sama popravljati dotičen kos opreme, sem bila takoj nadrta, da naj neham in potrpim minutko, ker boste že vi to naredili, pa še mnogo bolje bo narejeno, kot če se tega projekta lotevam jaz.
Ja, priznam, res je bila potrebna samo minutka, da ste se lotili mojih vrat (beri tri leta) mnogo bolje narejeno – steklo na vratih je tako lepo obarvano, da bo verjetno potrebno precej truda, da se sčisti, les na podbojih je poln lepila, res je pa tudi, da vrata ne ropotajo več.
To je pa tudi vse.

Torej, dragi moji fantje: HVALA!
Prihodnjič torej vem, kaj mi je narediti …

  • Share/Bookmark

20.02.2009

adijo, kolegica

Zapisano pod: off, up close — mici - 20.02.2009

Odleti lastovka, pa upam, da boš imela drugje možnost pokazati kaj več svojih kvalitet in plusov, kot si jih pri nas.
Človek, ki se poteguje za določeno delovno mesto, jasno pokaže iin pove vse svoje kvalitete. In ti si jih. Jasno je pa tudi, da se kmalu izkaže, katere kvalitete so bile umetne in katere so prave. Vsak z malenkost inteligence bi se takoj, ko drugi ugotovijo, da se je hvalil s slamnatimi kvalitetami, poskušal izkazati na drugih področjih ali pa vsaj zakriti svojo laž. Vendar ti res nisi vsak. Res ne.
Tvoj moto je bil: naredi čimmanj v čimdaljšem časovnem obdobju. Če ti slučajno rečejo, da za njih nisi več potencialni kandidat za redno zaposlitev, začni vpiti in udrihati po vsem vsevprek, saj se ti godi neizmerna krivica, ker ti niso že takoj na začetku povedali, da boš morala za svoje plačilo tudi kaj konkretnega narediti, ne samo posedati po pisarni in googlati. In ker niso spoznali v tebi potenciala, ki ga nosiš in ki ga žal vidiš samo ti. In pazi, da slučajno ne ostaneš neopažena ali neslišana.
Da o vseh desetih prevedenih straneh niti ne govorim. Res ne vem, kako si ljudje predstavljajo, da boš prevajala iz angleščine v slovenščino in/ali obratno, če pa imaš opravljen First certificate. Občutno preveč smo pričakovali od tebe. Ti pa si se tako trudila.
Zato se strinjam s teboj, ko si danes jasno in glasno povedala, da si mi, ki smo bili tvoji sodelavci zadnjih 15 mesecev, nikakor ne zaslužimo, da bi nam rekla vsaj spodoben Adijo, kaj šele, da bi morda na mizo zjutraj pri kavi postavila eno škatlo najcenejših piškotov. 1,50 € za 25 ljudi je resnično prevelik izdatek zate, ki niti nisi imela najnižje plače (OK, priznajmo, da nisi bila niti v spodnji polovici po višini mesečnega zaslužka).
Še dobro, da si lahko sodelavki, ki bo odslej opravljala tvoje delo (poleg vsega ostalega), imela možnost povedati za vse krivice, ki so se ti godile, da si lahko nanjo izlila ves gnev, ki se je nakopičil v tebi v zadnjem letu in da si imela priliko podrobno razložiti, katere informacije si je vredno zapomniti, katere pa je bolje kar preslišati – tako ali tako lahko enega in istega človeka v nedogled sprašuješ, kako se že naredi en račun. Veš, drugi imajo železne živce.
Da ne pozabim omeniti – resnično ti privoščim te tri tedne Mauriciusa, ki si jih boš privoščila sedaj, saj si si pošten počitek res zaslužila, ko pa si tako trdo delala celih 15 mesecev v našem podjetju.

Zato, draga kolegica, bodi srečna v novi službi (ko/če jo dobiš), saj takih norcev, kot smo bili mi, da smo te prenašali 15 mesecev, verjetno ne boš našla nikjer več.

  • Share/Bookmark

29.01.2009

žal mi je …

Zapisano pod: off — mici - 29.01.2009

… za vse tiste, ki še ne vejo, da se iz mene ni varno norca delat.

Ker se jim vse vrne…

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisiStarejši zapisi »

Blog Mici | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |